Duševno zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization, WHO) duševno zdravje pojasnjuje kot stanje dobrega počutja, v katerem prepoznavate svoje sposobnosti, se učinkovito spoprijemate z običajnimi vsakodnevnimi stresnimi faktorji ter s svojim delom produktivno in plodno prispevate v svoje dobro in dobro družbene skupnosti. Duševno zdravje ni le odsotnost duševne motnje, ampak stanje duševnega blagostanja, v katerem dosegate zadovoljivo izpolnitev svojih potreb na sebi in drugim sprejemljiv način. Duševno zdravje je pogojeno z uravnoteženostjo različnih življenjskih področij ter se odraža na čustveni, kognitivni, vedenjski in odnosni ravni, na katerih se lahko kažejo tudi težave. Na razvoj duševne stiske ali motnje vplivajo biološki dejavniki, družinska zgodovina, življenjske izkušnje in življenjske okoliščine.[1],[2],[3] Statistike duševnih motenj pri tem v različnih delih sveta kažejo porast duševnih stisk in bolezni, zaradi česar postaja skrb za duševno zdravje ena izmed prioritetnih skrbi v sodobni družbeni skupnosti.[4]

Koncept duševnega zdravja je začel na pomenu pridobivati v 19. stoletju v okviru prej uveljavljenega pristopa duševne higiene (ang. mental hygiene). Eden ustanoviteljev in prvi predsednik ameriškega psihiatričnega združenja American Psychiatric Association (APA) Isaac Ray je duševno higieno opredelil kot umetnost obvarovanja človekove duševnosti pred učinki negativnih dejavnikov. Istočasno je k razvoju gibanja mentalne higiene pomembno doprinesla ameriška aktivistka Dorothea Dix, ki si je prizadevala za širšo osveščenost o pomenu duševnega zdravja ter ter ustrezni skrbi za duševno bolne. Ob koncu stoletja je nemški psihiater Emil Kraepelin razvil taksonomijo duševnih motenj, ki se je v uporabi ohranila skoraj 80 let.[5] Za šest glavnih temeljnih kategorij, ki jih je mogoče uporabiti za kategorizacijo duševnega zdravja, so v okviru gibanja veljali pozitiven odnos do sebe, osebnostna rast, intergiranost, avtonomija, ustrezno dojemanje realnosti in obvladovanje okolja, prilagodljivost ter zdravi medosebni odnosi.[6] Danes velja, da determinant duševnega zdravja in duševnih motenj ne sestavljajo posamezne lastnosti, kot so sposobnost upravljanja z mislimi, čustvi, vedenjem in medosebnimi odnosi, temveč tudi kulturni, družbeni, gospodarski, politični in ostali okoljski dejavniki, kot so nacionalne politike, socialna zaščita, standardi, delovni pogoji in socialna podpora skupnosti.[7]

Psihoterapija je temeljna metoda regeneracije in vzdrževanja vašega duševnega zdravja. Združuje različne pogovorne in kreativne tehnike, s katerimi spodbujamo duševno zdravljenje in duševno rast. Od psihiatrije se razlikuje v tem, da za duševno zdravljenje ne uporablja farmakoloških terapij ter se bolj kot na duševno motnjo ali stisko osredotoča na vas kot celoto, vključno z vašimi življenjskimi izkušnjami, doživljanjem, osebnostjo. Psihoterapija zahteva vaše redno in aktivno sodelovanje, pri čemer vam je v oporo, spodbudo, pomoč, vodenje psihoterapevt. Psihoterapija prevzema WHO opredelitev duševnega zdravja kot stanje duševnega blagostanja in ne le odsotnosti duševne motnje. Poleg duševnega zdravljenja in regeneracije nudi podporo tudi na področju osebnostne rasti in kakovosti življenja.

***

[1] Svetovna zdravstvena organizacija (2018). Mental health. Pridobljeno z http://www.who.int/features/factfiles/mental_health/en/ (17. 10. 2018).
[2] Nordqvist, C. (2017). What is mental health? Pridobljeno z https://www.medicalnewstoday.com/articles/154543.php (17. 10. 2018).

[3] Department of Health and Human Services (2018). What is mental health? Pridobljeno z https://www.mentalhealth.gov/basics/what-is-mental-health (17. 10. 2018).

[4] Ritchie, H. in Roser, M. (2018). MentalhHealth. Pridobljeno z https://ourworldindata.org/mental-health (17. 10. 2018).
[5] Crossley, N. (2006). Contesting psychiatry: social movements in mental health. London: Routledge.
[6] Jahoda, M. (1958). Current concepts of positive mental health. Journal of occupational and environmental medicine, 1(10), 565–578.
[7] Svetovna zdravstvena organizacija (2013). Mental health action plan 2013–2020. Ženeva: WHO.

***

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Iskreno sem hvaležna za vsa opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVI NAPAKO.

 

Malka Čeh

Magistrandka psihoterapevtske znanosti in specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije

Psihoterapevtsko delo opravljam v fakultetni ambulanti FPZ FSU in v zasebni specialistični kliniki RRPI FPRZ. V psihoterapijo sprejemam posameznike in vodim podporne skupine.
Magistrandka psihoterapevtske znanosti in specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije
Do NOT follow this link or you will be banned from the site!