osebnost Arhiv - Psihoterapija M. Čeh

Štirje tipi osebnosti po Eysencku

Flegmatik: Za flegmatični temperament sta značilni nizka raven ekstravertnosti in nizka raven nevrotičnosti. To pomeni, da ste bolj obrnjeni vase in bolj čustveno stabilni od povprečja. Če ste flegmatik, ste premišljeni, razumni, umirjeni, potrpežljivi, skrbni, strpni. Imate bogato notranje življenje in se sami s seboj redko dolgočasite. Radi imate mir in tišino ter cenite čas, ki ga imate zase. Sami s seboj ste večinoma zadovoljni in redko se vznemirjate. Praviloma ste vztrajni, dosledni v svojih navadah, raje imate, če vaši dnevi potekajo po približno istem urniku. Imate dobre sposobnosti povezovanja informacij ter oblikovanja rešitev in idej. Ste sočutni in vas skrbi za druge, vendar pa neredko skrivate svoja čustva. Včasih vam lahko manjka motivacije in energije za soočanje z večjimi izzivi ter se sprijaznite z nižjimi cilji, kot ste jih sposobni doseči. Ste nezahtevni, razumevajoči, prijazni in intuitivni ter stabilni in zvesti prijatelji.

Kolerik: Za kolerični temperament sta značilni visoka raven ekstravertnosti in visoka raven nevroticizma. To pomeni, da ste čustveno manj stabilni in bolj usmerjeni v svojo okolico kot vase. Če ste kolerik, ste fizično in duševno aktivni, pogosto v gibanju in v stiku z drugimi ljudmi. Običajno ste osredotočeni na cilje in na učinkovito opravljanje dela. Obveznosti se raje lotite prej, kot da bi jih odlagali za kasneje. Lahko ste ambiciozni, motivirani in radi prevzemate vodstvene vloge. Ste dobri v načrtovanju in izvajanju nalog, praktično naravnani ter usmerjeni k rešitvam. Cenite dobro opravljeno delo, iskrenost in prizadevnost. Veliko vam pomeni, če vas ljudje spoštujejo in prepoznavajo vaše sposobnosti. Imate veliko energije in ste nemirni, zato se hitreje razburite in lahko ravnate impulzivno. Čutite se notranje močni, zato ste pogumni in imate radi izzive. Ste optimistični, pripravljeni sprejeti tveganja ter se soočiti z njihovimi posledicami.

Melanholik: Za melanholični temperament sta značilna visoka raven nevroticizma in nizka raven ekstravertnosti. To pomeni, da ste bolj obrnjeni vase in manj čustveno stabilni. Če ste melanholik, ste pogosto otožni in zaskrbljeni. Na splošno ste izjemno senzibilni in čustva vas lahko pogosto preplavljajo. Drugim se zdite resni, vase zaprti, previdni ali celo sumničavi, vendar tudi sočutni in skrbni. Običajno ste osredotočeni in vestni, lahko tudi perfekcionistični. Nalog se pogosteje in raje lotevate sami ter se prej ravnate po svojih lastnih standardih kot po zunanjih merilih. Pogosto opazite detajle, ki jih drugi spregledajo. Po naravi niste družabni in imate raje malo prijateljev, ki so za vam zelo blizu. Veliko vam pomeni naklonjenost drugih in dovzetni ste na trpljenje svoje okolice. Ste zvesti in spoštljivi ter včasih preveč potrpežljivi. Lahko se spopadate z nizko samozavestjo, dvomom vase in v svojo vrednost. Pomembni sta vam zanesljivost in gotovost.

Sangvinik: Za sangvinični temperament sta značilna visoka ekstravertnost in nizek nevroticizem. To pomeni, da ste bolj usmerjeni v okolico kot vase ter ste čustveno bolj stabilni od povprečja. Če ste sangvinik, ste živahni, družabni, brezskrbni, zgovorni in radi uživate. V življenju ste zadovoljni in optimistični ter zlahka sklepate prijateljstva. Ste domiselni in umetniški, pogosto imate veliko idej. Včasih preveč hitite in ste spremenljivi, zaradi česar ne končujete nalog ali pa ste kronični zamudniki in pozabljivci. Radi razveseljujete ljudi in ni vam neprijetno, če ste v središču pozornosti. Ljudje so radi v vaši družbi, saj ste pozitivni in druge radi bodrite in spodbujate. Imate smisel za humor in ste spretni govorci. Ste radovedni, spontani ter vam redko zmanjka energije. Odprti ste za nove izkušnje in imate radi pustolovščine. Druge sprejemate, kakršni so in ni vam v naravi, da bi sodili. Sprejemate drugačnost in verjamete v dobro v ljudeh.

Tipi osebnosti

Osebnost je skupek vaših značilnosti na vseh področjih vašega delovanja, npr. v doživljanju (zaznavanju, čustvovanju, razmišljanju) in obnašanju. Osebnost poimenujemo tudi karakter ali značaj. Vaša osebnost je edinstvena in neponovljiva, ste si pa v posameznih lastnostih s kom lahko zelo podobni. Tako kot poskušamo kategorizirati barve, poskušamo kategorizirati tudi osebnosti. Osebnosti dveh ljudi sta si lahko tako podobni, kot sta si podobna dva sosednja odtenka rumeno-oranžne na barvnem krogu. Med njima težko potegnemo ločnico in kje potegnemo ločnico med rumeno in oranžno barvo, je stvar dogovora. Tudi natančnost določanja barve je stvar dogovora. Eskimi imajo veliko besed za poimenovanje bele barve. Enako je stvar dogovora tudi, kje vlečemo ločnice med množicami osebnosti.

V sodobnem psihoanalitičnem kontekstu poznamo psihopatske (antisocialne) osebnosti, narcistične osebnosti, shizoidne osebnosti, paranoidne osebnosti, depresivne osebnosti, odvisnostne osebnosti, manične osebnosti, mazohistične osebnosti, anskiozne oz. fobične osebnosti, obsesivno-kompulzivne osebnosti, histerične oz. histrionične osebnosti, borderline osebnosti. Za vse naštete tipe osebnosti velja, da so oblikovani preprosto na osnovi združevanja osebnostnih lastnosti v množice. Obstoječe kategorije ne izhajajo iz nobene naravne zakonitosti in imajo predvsem opisno vrednost. Pomagajo vam lahko kot bližnjice pri razumevanju sebe in drugih. Pri tej je koristno ohraniti v mislih, da gre za zelo pavšalne pojme.

Poskusni test osebnosti

Če radi rešujete osebnostne vprašalnike, ste v pisani družbi. Prvim poskusom ocenjevanja in kategoriziranja osebnosti lahko v preteklosti sledimo vse do antike in še dlje. Najbrž najbolj znana osebnost, za katero veste, da je ljudi poskušala kategorizirati v osebnostne tipe, je grški zdravnik Hipokrat. Okoli 400 let pred našim štetjem je sestavil kategorizacijo štirih karakterjev: sangvinika, flegmatika, melanholika, kolerika. Druga antična ocenjevanja osebnosti so temeljila na različnih drugih bolj ali manj veljavnih in zanesljivih osnovah. Zgodnji antični spisi navajajo pristope, kot so interpretacija sanj ali znamenj bogov, preroška ugibanja, neposredno opazovanje in intervjuvanje, analiza rodovnika ali fizionomskih značilnosti. Poskuse osebnostnega ocenjevanja najdemo v Stari zavezi, več kot 3000-letno tradicijo ocenjevanja osebnosti pa ima tudi Kitajska. Država je namreč uporabljala precej izpopolnjen sistem ocenjevalnih postopkov za izbor vladnih uradnikov in nekateri od testov so bili namenjeni oceni osebnih lastnosti kandidatov.[1] Skozi zgodovino sledimo veliki množici poskusov ljudi razvrstiti v tipe in kategorije. Posebej aktivna prizadevanja so se pojavila v začetku 20. stoletja, ko je začela psihoanaliza glasno opozarjati na slepe pege, ki jih lahko pri sebi spregledate.[2] Prvi samoocenjevalni vprašalnik je razvil ameriški psiholog Robert S. Woodworth med prvo svetovno vojno z namenom zgodnjega odkrivanja psihiatričnih težav med ameriškimi vojaki.[3] Sledili so številni drugi, med prvimi še danes v uporabi razširjen Minnesotski multifazični osebnostni vprašalnik MMPI (Minnesota Multiphasic Personality Inventory).

Zadnji dve desetletji ocenjevalne instrumente in teorije osebnosti razvija tudi afektivna nevroznanost; nevroznanstvena disciplina, ki raziskuje čustva.[4] Lestvico osebnosti afektivne nevroznanosti ANPS[5] vam pripravljam za uporabo na spletni strani in za ta namen izbiram tehnično rešitev. Za poskus sem izbrala orodje z vgrajenim Eysenckovim osebnostnim vprašalnikom (EPI, Eysenck Personality Inventory). EPI vprašalnik je zasnovan za merjenje dveh pomembnih dimenzij osebnosti, to sta ekstravertost in nevroticizem. Ekstravertnost pomeni odprtost, družabnost, živahnost v nasprotju z introvertnostjo, ki se odraža kot zaprtost, zadržanost, previdnost in usmerjenost vase. Nevroticizem pomeni čustveno labilnost, zaskrbljenost, občutljivost, razdražljivost in je nasprotje čustvene stabilnosti. Vprašalnik je sestavljen iz 57 trditev, ki jih ocenjujete glede na svoje strinjanje z njimi. Rezultat vas na vsaki dimenziji uvrsti nekje med visoko in nizko izraženost posamezne osebnostne lastnosti.[6] Skupni rezultat vaše pozicije na obeh dimenzijah osebnosti vas umesti v polje štirih karakterjev: sangvinika, flegmatika, kolerika in melaholika. Če testa še niste reševali in vas zanima vaš rezultat, ga lahko preizkusite tukaj:

>>> EPI TEST OSEBNOSTI <<<

***

[1] Butcher, J. N. (2009). Clinical personality assessment: history, evolution, contemporary models, and practical applications. V Butcher, J. N. (ur.), Oxford handbook of personality assessment (str. 5–25). Oxford: Oxford University Press.
[2] Konnikova, M. (2018). The enduring allure of the personality quiz. Dostopno na https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/the-enduring-allure-of-the-personality-quiz (30. 9. 2019)
[3] Butcher, J. N. (2009). Clinical personality assessment: history, evolution, contemporary models, and practical applications. V Butcher, J. N. (ur.), Oxford handbook of personality assessment (str. 5–25). Oxford: Oxford University Press.
[4] Geir, P., Selsbakk, J. M., Theresa, W., & Sigmund, K. (2014). Testing different versions of the affective neuroscience personality scales in a clinical sample. PloS one, 9(10), 109–134.
[5] Pingault, J. B., Falissard, B., Côté, S., & Berthoz, S. (2012). A new approach of personality and psychiatric disorders: a short version of the Affective Neuroscience Personality Scales. PloS one, 7(7), 41–49.
[6] Bodling, A. M. in Martin, T. (2011). Eysenck Personality Inventory. V Kreutzer J.S., DeLuca J. in Caplan B. (ur.), Encyclopedia of clinical neuropsychology. New York: Springer.