shizoidna osebnostna motnja Arhiv - Psihoterapija M. Čeh

Nadajenost osebnostnih motenj

Osebnostne motnje so motnje, ki jih povzročajo izrazito izražene osebnostne značilnosti. Večinoma jih enoznačno predstavljamo patološko, kot problem. Kot večina pojavov, pa imajo negativne in pozitivne plati. Osebnostne motnje izhodiščno označujemo kot neobičajne vzorce čustvovanja, zaznavanja, doživljanja, razmišljanja, pomnjenja, predpostavljanja, izražanja, vedenja, povezovanja, komuniciranja. Zaradi te neobičajnosti lahko v družbenih in medosebnih stikih povzročajo neskladnosti, trenja, konflikte in težave osebi z osebnostno motnjo ali njeni okolici. Osebnostne motnje posledično pogosto ne le obravnavamo, ampak tudi opredeljujemo z vidika teh težav. Bolj celostno razumevanje osebnostnih motenj pa razkriva njihove druge plati. Neobičajne osebnostne značilnosti ne morejo imeti samo slabih posledic. Eden pomembnih vidikov osebnostnih motenj so različne vrste nadarjenosti.

Osebnost razumemo kot množico osebnostnih značilnosti. To so načini vedenja, odzivanja, delovanja v odnosih, doživljanja, čustvovanja, razmišljanja itn. Vaša osebnost je lahko takšna, da ste bolj ali manj odprti, bolj ali manj vestni, bolj ali manj družabni, bolj ali manj podredljivi, bolj ali manj čustveni itn. Najbolj verjetno je, da se na teh dimenzijah uvrščate nekam v sredino. Če se na kakšni od osebnostnih dimenziji uvrščate na en skrajni konec, to običajno pomeni, da se tudi na kakšni drugi dimenziji uvrščate na drugi skrajni konec. Če ste denimo zelo družabni obstaja velika verjetnost, da ste na drugi strani manj samostojni in težko prenašate samoto. To so povsem hipotetične kombinacije. Če ste v čem nadpovprečni, pa je praviloma tako, da ste v čem drugem podpovprečni. Osebnostne motnje lahko s tega vidika prepoznavamo kot neenakomerne in neobičajne razporeditve življenjskih veščin.[1]

Če pri sebi prepoznavate lastnosti osebnostne motnje, lahko to pomeni da ste v zgodnjem ali kasnejšem obdobju preživeli v bolj ekstremnih okoliščinah. Lahko tudi pomeni, da ste vrojeno prilagojeni preživetju v neobičajnih pogojih. Posledično težko delujete v običajnih razmerah, v katerih najbolje deluje večina ljudi. To lahko vam in drugim povzroča težave. Med neobičajnimi osebnostnimi značilnostmi so npr. visoka odpornost na pritiske, prisila nenehnega delovanja, zmožnost velike samotnosti, velike kapacitete samozaščite, zmožnost intenzivnega čustvovanja, sposobnost samozatajevanja. Veliko teh karakternih lastnosti se je preprosto ohranilo skozi zgodovino človeške vrste, ker so zagotavljale pomembno prednost in preživetje posamezniku in skupnosti. Če ne bi zagotavljale prednosti in preživetja, se ne bi ohranile. Te iste skrajne lastnosti najdemo tudi v biografijah številnih posameznikov s ključnimi doprinosi za človeštvo.[2] Izjemni posamezniki skoraj potrebujejo izjemne lastnosti, kajne?

Le redko kdo lahko sproščeno in zbrano brez čustev reže človeško srce in opravlja delo srčnega kirurga. Imeti mora psihopatske lastnosti. Za psihopatsko osebnostno motnjo je značilno plitko čustvovanje.[3] Čustva človeka usmerjajo, da kaj stori oz. počne ali pa da česa ne stori oz. ne počne. Uravnavajo razmišljanje in zaznavanje. Če čustva ne usmerjajo vaših zaznav, doživljanj, razmišljanj, ravnanja, se lahko glede teh povsem premišljeno odločate. Če vas ni strah, kaj si bodo o vas mislili drugi, si upate se bolj drzno postavljati zase. Če vas ni strah skočiti v reko, lahko iz nje rešitev utapljajočega se otroka. Ker vas ne zmedejo čustva, lahko razmišljate strateško, odlično komunicirate, sledile zastavljenemu. Grandioznost, prepričljivost, šarm, brezobzirnost, odsotnost obžalovanja in zmožnost manipulacije lahko uporabljate v dobre in zle namene. [4]

Civilizacijski napredek pogosto sloni na samotnem delu posameznikov z izjemnimi intelektualnimi in kreativnimi sposobnostmi. Biografije pomembnih izumiteljev, mislecev, umetnikov, znanstvenikov, filozofov in aktivistov kažejo, da neredko izbirajo bolj ali manj družbeno izolirano življenje in gojijo malo medosebnih odnosov. Njihove osebnosti odražajo lastnosti shizoidnih karakterjev. Za njih so hkrati značilne slabše osnovne življenjske zmožnosti in šibke odnosne kapacitete.[5] Če ste shizoidno strukturirani, vam lahko težave povzročajo povezovanje z drugimi, medosebna intimnost, seksualnost, fizični stik z ljudmi, čustvovanje, navezanost ipd. Lahko pa vam introvertnost in odmaknjenost ne povzročata posebnih težav ali stisk, le živite na svojstven način. Ne udeležujete se običajnih družbenih aktivnosti ter veselja, hrepenenj, želja, strahov ne delite z drugimi. Neodvisnost in samostojnost vam omogočata, da življenje podredite svojim ustvarjalnim procesom. Ljubezen, skrb, strast, čas, pozornost, energijo, osredotočenost, ki jih ljudje običajno namenijo svojim bližnjim, posvetite drugim projektom.

Za obsesivno-kompulzivno osebnostno motnjo je značilna prisila k delovanju. To pomeni močno usmerjenost v naloge in cilje. Če imate značilnosti obsesivno-kompulzivne motnje, nimate dostopa stanja počitka. Obsesivno-kompulzivna osebnost premore veliko volje ali motivacije za kontinuirano delo, zato je struktura značilna za najbolj plodne podjetnike. Prisila delovanja lahko zagotavlja impresivno produktivnost. Strategijo, da ste nenehno zasedeni in usmerjeni v delo, sicer lahko zlorabljate, da se izognete stiku z bolečimi in težkimi občutki iz preteklosti ali sedanjosti. Strategija je običajno zelo učinkovita. Včasih se te strategije poslužujejo tudi druge osebnosti. Če ne želite čutiti ali razmišljati o čem, kar boli, ste stalno zaposleni. Pozitivna, produktivna in konstruktivna strategija ima torej tudi negativno plat, ki lahko vodi v odvisnost.[6]

Narcistično osebnost in odvisnostno osebnost lahko povežemo z nadpovprečnimi zmožnostmi prizadevanja za lastne interese in nadpovprečnimi zmožnostmi odpovedovanja. V prvem primeru gre za izrazito postavljanje sebe pred druge in v drugem za izrazito postavljanje druge pred sebe. V običajnih življenjskih okoliščinah nobena skrajnost ni dobra, saj bodisi vi jemljete drugim, bodisi dovolite, da drugi jemljejo vam. V obeh primerih je kdo oškodovan. Lahko pa zmožnosti omogočita preživetje v ostrih razmerah, kjer so materialni in psihični viri preživetja izjemno skopi in običajni ljudje v njih ne bi preživeli.

Narcistična struktura se na ogrožajoče razmere odzove z napadom. Če ste narcistično strukturirani, lahko dobro poskrbite za svoje interese in ste radi v ospredju. Narcistične osebnosti blestijo na področjih, kjer so potrebne veščine nastopanja in predstavljanja. Občudovanje krepi pozicijo moči in dostop do virov. Narcistična struktura vam lahko zelo pomaga, da uspete v zabavni industriji in politiki. Narcistične osebnosti so neredko tudi oportunistični podjetniki, ki najdejo najhitrejše načine, kako uspeti.
Odvisnostna struktura se na ogrožajoče razmere odziva na način sprejemanja. Pogosta strategija sprejemanja sta nega in skrb za druge, razdajanje časa, energije, prostora in čustev. Razvoj strategije odpovedovanja okrepi zgodnja konstelacija, v kateri otrok prevzema vlogo starša. Skrb je lahko usmerjena v ljudi, živali, naravo. Odvisnostna osebnost lahko s predajanjem in odrekanjem ogromno prispeva. Pogosto se zgodi, da je gonilna sila, vendar ne zahteva pravic do prepoznavnosti ali izpostavljenosti. Odvisnost pri odvisnosti motnji pa je zapletena. Bolj kot je druga oseba odvisna od vas, bolj ste vi odvisni od njene odvisnosti.

Borderline (mejna) osebnostna motnja označuje čustveno intenzivne osebnosti. Zaradi čustvene intenzivnosti ste lahko nestabilni in nepredvidljivi, vendar tudi visoko intuitivni in dojemljivi.[7][8] Splošna funkcija čustev je samodejno in hitro informiranje o tem, kaj je za vas dobro ali slabo ter na kak način.[9][10] Če imate značilnosti borderline osebnosti, lahko pri sebi opazite nadpovprečno razvite zmožnosti zaznavanja čustvenih indicev in čustvenih stanj pri drugih.[11][12][13] Bolj ali manj jasno lahko pri drugih prepoznavate tudi zavedne in nezavedne misli in občutke, celo fizična občutja.[14][15] Borderline motnja je lahko zaradi tega povezana z izkušnjo, da se vas ljudje izogibajo. Vaše zaznavanje njihovih notranjih procesov jim ni prijetno.[16] Zaradi takšnega podpražnega stika lahko imate tudi dobro sposobnost vplivanja na druge in vzpostavljanja intenzivnih odnosov.[17] Nadpovprečna intuitivnost in dojemljivost lahko prinašata dobro in slabo, ugodje in neugodje, koristno in škodljivo. Izid je pogosto odvisen od številnih razvojnih in kasnejših dejavnikov in okoliščin.[18]

Kaj storiti z vsemi temi izjemnimi osebnostmi? Se vam zdi, da jih moramo zdraviti?

***

[1] Paul, F. (2019). Gifts of wounds and personality disorders traits. Oregon: TedxBend
[2] Paul, 2019.
[3] Paul, 2019.
[4] Dutton, K. (2012). The wisdom of psychopaths: what saints, spies, and serial killers can teach us about success. New York: Scientific American.
[5] Newport, C. (2016). Deep work: rules for focused success in a distracted world. New York: Piatkus.
[6] Paul, 2019.
[7] Selby, E. A. in Joiner Jr, T. E. (2009). Cascades of emotion: the emergence of borderline personality disorder from emotional and behavioral dysregulation. Review of general psychology, 13(3), 219–229.
[8] Leible, T. L. in Snell Jr, W. E. (2004). Borderline personality disorder and multiple aspects of emotional intelligence. Personality and individual differences, 37(2), 393–404.
[9] Davis, K. L. in Panksepp, J. (2018). The emotional foundations of personality: a neurobiological and evolutionary approach. New York: WW Norton & Company.
[10] Panksepp, J. (2004). Affective neuroscience: The foundations of human and animal emotions. Oxford: Oxford university press.
[11] Daros, A. R., Uliaszek, A. A. in Ruocco, A. C. (2014). Perceptual biases in facial emotion recognition in borderline personality disorder. Personality disorders: theory, research, and treatment, 5(1), 79–89.
[12] McLaren, 2013.
[13] Gleichgerrcht and Decety, 2012.
[14] Birg, J. A. (2020). Borderline personality disorder traits and empathy: the moderating role of emotion regulation. New Yokr: American University.
[15] Gleichgerrcht, E. in Decety, J. (2013). Empathy in clinical practice: how individual dispositions, gender, and experience moderate empathic concern, burnout, and emotional distress in physicians. PloS one, 8(4), e61526.
[16] Hughes, C. D. (2017). Biases in affective forecasting and recall as a function of borderline personality disorder symptoms. Brunswick: Rutgers University.
[17] Park, L. C., Imboden, J. B., Park, T. J., Hulse, S. H., & Unger, H. T. (1992). Giftedness and psychological abuse in borderline personality disorder: their relevance to genesis and treatment. Journal of personality disorders, 6(3), 226–240.
[18] Paul, 2019.

Shizoidna osebnostna motnja

Shizoidna osebnostna motnja je motnja osebnosti, ki se lahko razvije pri shizoidnem karakterju. Osebnost razumemo kot skup človekovih značilnosti, ki se kažejo na vseh področjih njegovega delovanja, npr. v čustvovanju, zaznavanju, razmišljanju, vedenju, odnosih itn. Shizoidna osebnost imenujemo množico osebnostnih značilnosti, ki se izraža predvsem kot družbena odmaknjenost. Poleg shizoidne osebnosti poznamo še npr. narcistično osebnost, obsesivno osebnost, depresivno osebnost, manično osebnost itn. Če so osebnostne lastnosti nekega tipa tako nadpovrečno in intenzivno izražene, da vam povzročajo težave, lahko govorimo o osebnostni motnji.

ZNAČILNOSTI SHIZOIDNE OSEBNOSTNE MOTNJE

Shizoidna motnja imenujemo izrazito osebnostno strukturo, za katero sta najbolj značilni introvertiranost in kreativnost. Če ste shizoidno osebnostno strukturirani, se radi posvečate svojim interesom, radi ste sami in človeška družba vas lahko hitro prestimulira. Meja med shizoidno osebnostjo in shizoidno osebnostno motnjo je intenzivnost takšnih shizoidnih lastnosti. Če vas lastnosti ovirajo pri tem, da bi živeli kakovostno, zadovoljno in izpolnjujoče življenje, se soočate s shozoidno motnjo. Če te lastnosti pri sebi opažate, vendar vam ne povzročajo težav in stisk, vam ni treba skrbeti. Shizoidna osebnostna motnja je razmeroma redka osebnostna motnja in jo po nekaterih podatkih najdemo le pri 1 odstotku populacije. Shizoidna struktura osebnosti se v veliko značilnostih tudi prekriva z značilnostmi avtističnega spektra in glede razlikovanja med enim in drugim poimenovanjem nimamo jasnih dogovorov.[1],[2],[3]

Če je vaša osebnostna struktura shizoidna, ste zelo verjetno poiskali poklic v znanosti ali umetnosti oziroma v podobnih poklicih, kjer pridejo do izraza vaša ustvarjalnost, poglobljenost in predanost delu. Ustvarjanju se prepuščate raje kot druženju in delo raje opravljate sami kot v sodelovanju z drugimi. Do drugih, tudi najbližjih, lahko redko čutite globoko pripadnost in imate manjše potrebe po bližini in odnosih, hkrati pa večjo potrebo po samoti. Lahko se vedete nekonvencionalno ali celo ekscentrično in bizarno ter ste brezbrižni do običajnih družbenih navad, vrednot in pričakovanj. Delujete lahko odmaknjeno, ironično, tudi prezirljivo, vendar tudi blago, spokojno, mehkobno, milo. Lahko da si ne prizadevate ustvariti vtisa in načeloma niste ustrežljivi ali pretirano konformni. Pomembno vam je, da ohranjate občutek integritete in tudi če bi vam kaj koristilo reči ali narediti, s čimer se povsem ne strinjate, tega ne storite, ker bi se počutili sleparsko. Odmikanje in zoperstavljanje sta lahko pri vas v funkciji ohranjanja občutka lastne integritete in kot obramba pred tem, da bi vas opredeljevala okolica. Ste samokritični z visokimi kriteriji. Vaše samospoštovanje temelji na ustvarjalnosti, samoveljava na osebni integriteti in samoizraznosti, samopotrditev na avtentičnosti, senzibilnosti in enkratnosti. S sramom in krivdo nimate izrazitih težav ter sprejemate sebe in svet, kakršna sta.[4]

Običajno potrebujete veliko miru in tišine. Hitro se počutite prestimulirane, zato ne marate gneče, hrupa in kdaj lahko vas motita tudi svetloba in gibanje. Zaradi odsotnosti običajnih duševnih obramb, prihajate hitro in neposredno v stik s svojimi zaznavami, notranjimi vsebinami, čustvenimi reakcijami. Del vaše shizoidne odtujenosti lahko zato izvira tudi iz doživljanja lastne čustvene, intuicijske in zaznavne nepriznanosti oz. opažanja, kaj drugi tajijo ali ignorirajo. Lahko se počutite drugačne, ker imate različne prioritete od večine in pomen pripisujete drugim rečem, kot ljudje okoli vas. Ljudje se vam lahko zdijo površinski in odtujeni sami od sebe, ker sami intenzivno doživljate svoje notranje dogajane. Redko uporabljate obrambe, ki dušijo afektivne in zaznavne informacije, npr. tajenje ali potlačitev, redko tudi ločevanje dobrega in slabega, npr. predeljevanje, moraliziranje, razresničevanje, rekativno tvorjenje, obračanje proti sebi. Potlačujete večinoma le agresivnost in hotenje. Vaša glavna obramba je umik, ki se lahko kaže kot topost, medlost, neustreznost. Poleg umika lahko uporabljate tudi projekcijo, introjekcijo, idealiziranje in razvrednotenje, med zrelimi obrambami predvsem intelektualizacijo.[5]

Vaš primarni konflikti je dilema med bližino in distanco oz. med naklonjenostjo in strahom pred tem, da bi se v odnosih z drugimi izgubili. Konflikt vam lahko povzroča občutke tesnobe v zvezi z osnovno varnostjo, saj odnos hkrati predstavlja zatočišče in nevarnost. V zvezi z navezanostjo doživljate globoko protislovnost čustev: zaradi utesnjenosti se v odnosu distancirate, nato pa se lahko počutite osamljeni ter si zaželite več bližine. Posledično doživljate bežna obdobja intenzivnega stika in dolga obdobja odmaknjenosti, zaradi katerih težko vzpostavljate in vzdržujete ljubezenske partnerske odnose. Ti so lahko za vas preintenzivni že sami po sebi, lahko pa so ogrožajoča prevelika pričakovanja drugega glede vaše predanosti, odprtosti, čustvene izraženosti. Pri spolnosti ste lahko mehanični, apatični in odsotni, čeprav ste spolno funkcionalni in nimate težav z erekcijo ali orgazmom. Pogosto lahko hrepenite po nedosegljivih spolnih objektih ali romantičnih razmerjih, če pa ti postanejo dosegljivi, se vas hitro loti brezbrižnost. Dobro se razumete s toplimi, ekspresivnimi, družabnimi ljudmi, kot so histrionične osebnosti, ki pa jih lahko vaša odmaknjenost frustrira.[6]

Če ste shizoidno strukturirani, lahko zaradi konflikta med bližino in osamljenostjo delujete rigidno, nečustveno in se na probleme odzivate z racionalizacijo in intelektualizacijo. Nagnjeni ste lahko k obsesivno-kompulzivnemu urejanju, s katerim ohranjate občutek nadzora nad mejami med vami in drugimi. Shizoidno osebnostno strukturo je zaradi tega včasih težko ločiti od obsesivno-kompulzivne strukture. Ključna razlike med shizoidno in obsesivno strukturo je ta, da vas skrbi, kaj si o vas misli okolica in ste družabni, če ste strukturirani obsesivno, če ste strukturirani shizoidno, pa ne. Če je vaša osebnost obsesivna, tudi tajite in izolirate čustva, če je shizoidna, pa se jih zaveste, vendar se od njih odmikate in jih nočete izražati ter deliti z drugimi. Povsem mogoče je seveda, da je vaša osebnost mešanega tipa, da imate torej tako značilnosti shizoidne kot značilnosti obsesivne strukture.[7]

DEJAVNIKI NASTANKA SHIZOIDNE OSEBNOSTNE MOTNJE

Pomembni dejavniki razvoja osebnostne motnje so genetske predispozicije in vaše zgodnje odnosne izkušnje. Prizadevanja nastanek shizoidne osebnostne motnje umestit v razvojno fazo niso obrodila sadov in zato nimamo konsenza glede razvojnega obdobja, ki je za nastanek shizoidne osebnostne motnje najpomembnejše. Razumemo pa temeljne konfliktne shizoidne osebnosti kot probleme na ravni oralnosti: simbolično se bojite použitja in vsrkanja vase, kar lahko čutite, kot da vas pomembni drugi preplavljajo, da se v odnosu z njimi izgubljate. Simbolični strahovi so lahko posledica intruzivnosti, ki ste jo doživljali v zgodnjem obdobju življenja, lahko pa posledica zanemarjanja, zaradi katerega ste trpeli hude frustracije svojih osnovnih potreb. Simbolika použitja je lahko tako tudi transformacija vaše lastne duševne lakote, čeprav teh potreb ne doživljate zavedno in se ne nanašajo na vaše subjektivno doživljanje, ampak na vašo notranjo dinamiko umikanja vase. Shizoidna osebnostna motnja je tako ali drugače produkt ponavljajoče, kumulativne odnosne travme.[8]

Pojav shizoidnosti se prekriva z izogibajočo obliko navezanosti. Pomembna specifika izogibajoče oblike navezanosti je brezbrižnost navidezna, katere funkcija je prekrivanje oz. zatajevanje visoke stopnje stresa zaradi socialnega ali separacijskega stresa. Samozadostnost je bodisi obramba otroka zaradi zanemarjanja ali pa obramba pred vsiljevanjem in premočno vpletenostjo pomembnih odraslih, ki na različne načine prestopajo meje; lahko so vsiljivi, zapeljivi, napadalni, nepotrpežljivi, grajajoči. Izogibajoča navezanost je tako lahko posledica zavračanja in zlasti neodzivnosti odraslih na vašo žalost, če so bili pomembni odrasli so po značaju osorni, čustveno neodzivni, nenaklonjeni telesnemu stiku. Lahko pa so se pomembni odrasli tudi prekomerno identificirali z vami, se na vas zanašali v zadovoljevanju njihovih odnosnih potreb ter vam niso nudili osnovne materinske zaščite. Lahko ste bili prejemnik protislovnih, begajočih, dvoumnih, neiskrenih sporočil, zaradi katerih je ste se od odnosov obrambno distancirali. V vseh takšnih primerih niste prejeli temeljne izkušnje varnega odnosa, v katerem bi lahko kot otrok zadovoljevali svoje osnovne potrebe po občutku varnosti in zaščitenosti.[9]

SAMOPOMOČ IN PSIHOTERAPIJA

Če ste premočno shizoidno strukturirani, se lahko soočate z bolečimi občutki izoliranosti in osamljenosti, zaradi katerih razvijete depresivno in anksiozno simptomatiko. Če niste komunikativni, lahko imate težave z opravljanjem družbenih vlog, zlasti če opravljate kakšen specifični poklic ali pa ste v odnosu s kom, ki od vas pričakuje večjo odnosno vpletenost. Pri vzpostavljanju distance in izoliranosti je dobro, da poskrbite za vmesne vsakdanje intenzivnosti stikov. Če se shizoidni, vam lahko poklici, ki od vas zahtevajo neposredne intenzivne človeške stike, povzročajo previsoke ravni socialnega stresa. Povsem osamiti se za vas prav tako ni dobro, čeprav bi se vam takšno življenje mogoče zdelo najbolj udobno. Predvsem ob izbiri nekaterih specifičnih lahko poklicev zapadete v intenzivno izoliranost, ki je prav tako ogrožajoča za vaše zdravje kot prekomerna socialna stimulacija. Poskrbite, da kljub neugodju večate ali vsaj vzdržujete svoje kapacitete za vzpostavljanje in ohranjanje človeških stikov, hkrati pa si zagotovite dovolj miru, ki ga potrebujete za regeneracijo.[10]

V psihoterapiji se boste zaradi vnaprej zagotovljenih mej in pravil odnosa dobro počutili ter zlahka sodelovali, ker imate dar dobrega zaznavanja svojega notranjega dogajanja. Lahko boste imeli nekaj težav na začetku, ker drugim niste vajeni pripovedovati o sebi in lastnem doživljanju. Kasneje vam bo prostor za samoizražanje, kjer se vam ne bo treba bati posmeha ali prezira, zelo dobro del. Pridobili boste korektivno izkušnjo odnosa, katerega intenzivnost diktirate vi sami in ki je na razpolago za zadovoljevanje vaših odnosnih potreb. Psihoterapevt vam bo pustil čas, da sami narekujete tempo in določate področja dela. Ne bo vam treba spreminjati tistih svojih navad in značilnosti, ki so vam ljube in s katerimi se identificirate. Bistveno v psihoterapevtskem procesu je, da psihoterapevtskega odnosa ne začnete uporabljati kot nadomestek, namesto kot krepitev realnega življenja. Prenos izkušnje bližine iz terapevtskega odnosa v zunanji svet bo za vas poseben izziv, zato je pomembno, da si za to pustite dovolj časa in ste sami s seboj potrpežljivi.[11]

***

[1] Ford, T. C. in Crewther, D. P. (2014). Factor analysis demonstrates a common schizoidal phenotype within autistic and schizotypal tendency: implications for neuroscientific studies. Frontiers in psychiatry, 5(1), 117–132.
[2] Cook, M. L., Zhang, Y. in Constantino, J. N. (2020). On the continuity between autistic and schizoid personality disorder trait burden: a prospective study in adolescence. The Journal of nervous and mental disease, 208(2), 94–100.
[3] Marle, P., Rhoades, C., Coolidge, F. in Monaghan, P. (2011). A new measure to differentiate the autism spectrum from schizoid personality disorder. Washington: American Psychological Association.
[4] McWilliams, N. (2017). Psihoanalitična diagnostika. Ljubljana: Umko.
[5] Ibidem.
[6] Ibidem.
[7] Ibidem.
[8] Ibidem.
[9] Ibidem.
[10] Ibidem.
[11] Ibidem.