Milenijci, generacija Y, neksterji, ipsilonarji ste v Sloveniji rojeni med 1986 in 2000. Zaradi razdrobljenosti slovenskega okolja so lahko generacijske meje tudi nekoliko zabrisane. V zahodnejšem svetu je spodnja letnica postavljena v 1980. Psihoterapevtsko delo z milenijci je pogosto pod vplivom okoliščin, ki povzročajo specifično notranjo konfliktnost: Kar vam širša okolica sporoča, je lahko v nasprotju s tem, kar globje v sebi doživljate. Del sebe začnete posledično zapirati pred svetom in seboj; z njim ste le negotovo v stiku ali sploh ne. Vztrajno se trudite ohranjati pozitivni odnos do okolice, tudi če sami niste deležni odobravanja, potrjevanja, sočutja ali razumevanja. Vzdrževati skušate visoko raven motivacije ter trdno vero v dobro in pozitivno. V psihoterapiji je ključna uglašenost in zmožnost vživljanja v to pozicijo, ki je drugačna od pozicije drugih generacij. Problematika teh družbenih dejavnikov pomembno vpliva na duševno zdravje in počutje vaše generacije.
Milenijci ste izpostavljeni drugačnim družbenim pritiskom, kot so jih doživljale generacije v preteklosti. Ste stigmatizirani in soočeni s predsodki: družba vas neredko označi kot nezrele, sebične, narcistične, lene. Starejše generacije se znajo do vas vesti kruto, ker se jim zdi, da živite v svetu neskončnih možnosti, ki jih same niso imele. Ker menijo, da vam je vse dosegljivo, vam očitajo, če ponujenih potencialov ne izkoristite, in še huje, obsojate se sami. Prepričujejo vas, da imate vse pogoje uspeti ter da ste zanje hvaležni, vaša intimna izkušnja pa ni, da bi bilo tako preprosto. Borite se z ovirami, ki jih nihče ne vidi, ker niso sistemske narave. Ker ste sprejeli resnico, da so vam na razpolago optimalne okoliščine in sami od sebe pričakujete, da jih izkoristite, se soočate z nepričakovanimi zavračanji in neuspehi. Pritiski, da bi morali uspeti, vam lahko vzbujajo občutke sramu, ker vam je to težko. Sprašujete se, kaj je z vami narobe.
V resnici ste vrženi v življenje, ki za nobeno generacijo ni bilo tako negotovo. Vse niše družbenega življenja so liberalizirane. Postavljeni ste pred neskončno množico odločitev ter izpostavljeni vrtoglavi količini kontradiktornih informacij in sporočil, katerih relevantnost naj bi sami presodili. Ste prva generacija, ki naj se odloča o svojem spolu in ima na razpolago 81 možnosti. Na razpolago vam je množica kariernih poti in večinoma vas pri izbiri ne usmerja pridobljena izobrazba. Hkrati vam ta ne daje nobenih zagotovil, da boste spodobno živeli. Možnost, da boste večji del življenja v vsaj bežni negotovosti, od česa boste živeli čez pol leta, je povsem realna. Potrebe po kadrih in povpraševanja na trgu niso napovedljiva. Obdobje vašega vstopanja v odraslost je zaznamovala velika gospodarska kriza ter vam vtisnila občutek eksistencialne tesnobe. Mediji so se v času vašega odraščanja začeli krčevito boriti za pozornost ter vas preplavljali s kataklizmičnimi sporočili.
V psihoterapiji generacije Y uovkiromo vašo drugačno družbeno izkušnjo. Pričakovanja, milijon sporočil in negotovost vas paralizirajo, hkrati pa se življenje odvija z naglico, ki vam grozi, da vas bodo vsi prehiteli. Razumljivo je, da ste tesnobni in pregoreli. Težave imate z oblikovanjem identitete. V dobi instantnih odnosov se počutite čudaški, če si želite gotovosti. Med neskončnimi kariernimi možnosti, ki so vse navidezno na dosegu klika, odrivate strah, da je z vami kaj narobe, in občutek nemoči. Zdi se, da ste lahko vse, kar hočete, ko pa to poskušate, se izkaže, da ne gre. Postajate vse bolj negotovi. Zdi se vam, da doživljate “narobe” in da se morate popraviti. Pa ni tako. Kljub stanju, v katerem skušate preživeti, vztrajno sledite svoji viziji in ostajate zvesti svojim vrednotam. Veliko moči je potrebne, da v konfuznem in negotovem okolju ostajate pozitivni in hvaležni. Iz vloge žrtve, ki jo je slovenska družba tradicionalno uporabljala kot osnovno preživetveno strategijo, ste potisnjeni v njeno opozicijo.