Če radi rešujete osebnostne vprašalnike, ste v pisani družbi. Prvim poskusom ocenjevanja in kategoriziranja osebnosti lahko v preteklosti sledimo vse do antike in še dlje. Najbrž najbolj znana osebnost, za katero veste, da je ljudi poskušala kategorizirati v osebnostne tipe, je grški zdravnik Hipokrat. Okoli 400 let pred našim štetjem je sestavil kategorizacijo štirih karakterjev: sangvinika, flegmatika, melanholika, kolerika. Druga antična ocenjevanja osebnosti so temeljila na različnih drugih bolj ali manj veljavnih in zanesljivih osnovah. Zgodnji antični spisi navajajo pristope, kot so interpretacija sanj ali znamenj bogov, preroška ugibanja, neposredno opazovanje in intervjuvanje, analiza rodovnika ali fizionomskih značilnosti. Poskuse osebnostnega ocenjevanja najdemo v Stari zavezi, več kot 3000-letno tradicijo ocenjevanja osebnosti pa ima tudi Kitajska. Država je namreč uporabljala precej izpopolnjen sistem ocenjevalnih postopkov za izbor vladnih uradnikov in nekateri od testov so bili namenjeni oceni osebnih lastnosti kandidatov.[1] Skozi zgodovino sledimo veliki množici poskusov ljudi razvrstiti v tipe in kategorije. Posebej aktivna prizadevanja so se pojavila v začetku 20. stoletja, ko je začela psihoanaliza glasno opozarjati na slepe pege, ki jih lahko pri sebi spregledate.[2] Prvi samoocenjevalni vprašalnik je razvil ameriški psiholog Robert S. Woodworth med prvo svetovno vojno z namenom zgodnjega odkrivanja psihiatričnih težav med ameriškimi vojaki.[3] Sledili so številni drugi, med prvimi še danes v uporabi razširjen Minnesotski multifazični osebnostni vprašalnik MMPI (Minnesota Multiphasic Personality Inventory).
Zadnji dve desetletji ocenjevalne instrumente in teorije osebnosti razvija tudi afektivna nevroznanost; nevroznanstvena disciplina, ki raziskuje čustva.[4] Lestvico osebnosti afektivne nevroznanosti ANPS[5] vam pripravljam za uporabo na spletni strani in za ta namen izbiram tehnično rešitev. Za poskus sem izbrala orodje z vgrajenim Eysenckovim osebnostnim vprašalnikom (EPI, Eysenck Personality Inventory). EPI vprašalnik je zasnovan za merjenje dveh pomembnih dimenzij osebnosti, to sta ekstravertost in nevroticizem. Ekstravertnost pomeni odprtost, družabnost, živahnost v nasprotju z introvertnostjo, ki se odraža kot zaprtost, zadržanost, previdnost in usmerjenost vase. Nevroticizem pomeni čustveno labilnost, zaskrbljenost, občutljivost, razdražljivost in je nasprotje čustvene stabilnosti. Vprašalnik je sestavljen iz 57 trditev, ki jih ocenjujete glede na svoje strinjanje z njimi. Rezultat vas na vsaki dimenziji uvrsti nekje med visoko in nizko izraženost posamezne osebnostne lastnosti.[6] Skupni rezultat vaše pozicije na obeh dimenzijah osebnosti vas umesti v polje štirih karakterjev: sangvinika, flegmatika, kolerika in melaholika. Če testa še niste reševali in vas zanima vaš rezultat, ga lahko preizkusite tukaj:
>>> EPI TEST OSEBNOSTI <<<
***
[1] Butcher, J. N. (2009). Clinical personality assessment: history, evolution, contemporary models, and practical applications. V Butcher, J. N. (ur.), Oxford handbook of personality assessment (str. 5–25). Oxford: Oxford University Press.
[2] Konnikova, M. (2018). The enduring allure of the personality quiz. Dostopno na https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/the-enduring-allure-of-the-personality-quiz (30. 9. 2019)
[3] Butcher, J. N. (2009). Clinical personality assessment: history, evolution, contemporary models, and practical applications. V Butcher, J. N. (ur.), Oxford handbook of personality assessment (str. 5–25). Oxford: Oxford University Press.
[4] Geir, P., Selsbakk, J. M., Theresa, W., & Sigmund, K. (2014). Testing different versions of the affective neuroscience personality scales in a clinical sample. PloS one, 9(10), 109–134.
[5] Pingault, J. B., Falissard, B., Côté, S., & Berthoz, S. (2012). A new approach of personality and psychiatric disorders: a short version of the Affective Neuroscience Personality Scales. PloS one, 7(7), 41–49.
[6] Bodling, A. M. in Martin, T. (2011). Eysenck Personality Inventory. V Kreutzer J.S., DeLuca J. in Caplan B. (ur.), Encyclopedia of clinical neuropsychology. New York: Springer.
