Psihopatski karakter je ena osebnostnih motenj, deležnih posebnega družbenega zanimanja in hkrati zelo različnih predstavitev. Nekateri psihopatsko motnjo povezujejo predvsem s pomanjkanjem vesti in morale, tudi z zlonamernostjo ali nasilnostjo. Tema je priljubljen predmet priročnikov, blogov, poljudne znanosti, pop kulture, dokumentarcev, ki psihopatske značilnosti prikazujejo na raznolikih primerih vplivnežev, bogatašev, partnerjev, ljubimcev, prevarantov, morilcev itd. Kaj si torej predstavljate pod pojmom psihopatija se lahko zelo razlikuje. V psihoterapevtskem kontekstu psihopatsko osebnost opredeljujemo kot skrajno obliko narcistične osebnostne motnje. Za ključni značilnosti običajno predpostavljamo šibek občutek krivde in šibko navezanost. Iz te dinamike izhajajo osebnostne značilnosti, zaradi katerih se lahko vedete ogrožajoče do svoje okolice. Za psihoterapevtsko obravnavo pa je bistveno predvsem, da lahko te lastnosti povzročajo motnje v vašem zdravju, počutju, zadovoljstvu, odnosih, življenjski poti. Psihopatske lastnosti vas lahko omejujejo pri tem, da bi kakovostno živeli.
Če imate značilnosti psihopatskega karakterja, praviloma čutite blažji zunanji nadzor nad lastnim početjem kot je to običajno. Šibek občutek krivde in šibka zmožnosti navezovanja vas manj ovirata pri tem, da sledite pričakovanjem in potrebam drugih ter normam in vrednotam družne. Hkrati vas ti lastnosti tudi distancirata in izolirata. Čeprav vam tako na eni strani dopuščata veliko manevrskega prostora za zadovoljevanje statusnih, materialnih, uživaških ali spolnih potreb, vam na drugi strani onemogočata zadovoljevanje odnosnih. Ker vam kršenje družbenih norm in vrednot ne povzroča močne tesnobe in vas ni strah koga izgubiti, lažje manipulirate in vas je manj strah, da bi vas zalotili pri družbeno nesprejemljivem. Od manipulacije vas ne odvrača občutek, da je napačna, zato svoje cilje lažje dosegate na družbeno manj sprejemljive načine. Redko čutite strah ali tesnobo ter čustva na splošno povezujete s šibkostjo in ranljivostjo. Imate močno motivacijo za nadzor in prevlado, najbolj ogrožajoče čustvo za vas pa je sram. Pomembna sta vam moč in vpliv in če bi ju kdo ogrožal, nujno ne bi izbirali sredstev, da ju zaščitite. Poznate tudi zavist, sovraštvo, jezo, lahko bes, vznesenost, motivacijo. Imate lahko višji prag ugodja, zato stalno iščete nove načine stimulacije, saj vas lahko sicer navdajajo občutek praznine. Ker se ne navežete na ljudi, lahko zapadete v zasvojenost od različnih snovi ali razvijete nekemične odvisnosti.
Nastanek psihopatske motnje
Dejavnike nastanka lastnosti psihopatske motnje sestavljajo dedne predispozicije in razvojne okoliščine. Med dednimi dejavniki predpostavljamo vrojeno intenzivnejšo agresivnost, zaradi katere so vas lahko odrasli v otroštvu doživljali kot problematične in so se od vas distancirali. Pomanjkanje bližine in naklonjenosti vam je lahko otežilo pridobivanje samospoštovanja z ljubeznijo in ponosom odraslih, zato čustveno niste investirali v druge, ampak vase. Podobne okoliščine je lahko povzročalo tudi kaotično in negotovo otroštvo s pogostimi selitvami in izgubami, nestabilnostjo, brutalnostjo, zlorabami, konfuzno strogo disciplino, zanemarjanjem. Značilni za psihopatsko motnjo so pomanjkanje stanovitih, ljubečih, varnih in varovalnih odnosov v otroštvu, čustveno nerazumevanje, alkoholizem, zasvojenost. Neredko so matere slabotne, depresivne, mazohistične, očetje pa eksplozivni, nestanovitni, sadistični. Kot otrok v takšnih okoljih niste mogli razviti normalnega in nujnega zgodnjega občutka, da se svet vrti okoli vas, ter zaupanja v moč odraslih, ki nudi varnost. Če niste vzpostavili navezanosti, niste ponotranjili dobrih predstav o drugih in se niste mogli identificirati z odraslimi. Vaš slog navezanosti je postal dezorganizirano-dezoirentiran.
Če odrasli niso razumeli vaših čustvenih potreb in se nanje niso ustrezno odzivali, se prepoznavanja in ubesedovanja čustev tudi sami niste mogli naučiti. Čustev niste spoznavali znotraj odnosov, ampak ste se lahko naučili le čustvene govorice in manipulacije z njo. Čustveno pomanjkanje ste lahko doživljali tudi, če so vas materialno razvajali. Alternativno poreklo psihopatske motnje lahko predstavljajo pretirana permisivnost in postavljanje vaših otroških hotenj nad pravice drugih. V takšnem okolju niste bili deležni osnovne socializacije in vzpostavljanja vzajemnih odnosov, ki upoštevajo osnovne etične norme. Če ste bili ob tem čustveni ali celo fizično prepuščeni sami sebi, niste imeli priložnosti oblikovati kapacitet za odnosno in čustveno delovanje. Bolj kot na ljudi ste se navezali na stvari in vaš status znotraj družbene hierarhije vam je zagotavljal več varnosti kot odnosi. Odraščanje v surovem okolju je spodbudilo razvoj specifičnih obramb in strategij, s katerimi ste se v takšnem okolju naučili preživeti. Svet je za vas bojišče, v katerem vam preživetje zagotavlja vztrajanje na vrhu prehranske verige za vsako ceno. Živite v jedrnem nezaupanju do drugih ter iz odnosov prejemate predvsem funkcionalne koristi ter občutek moči in superiornosti.
Psihoterapija in samopomoč
Če želite delati na blaženju in spreminjanju psihopatskih lastnosti, si lahko pomagate z različnimi oblikami psihoedukacije, tehnikami osebnostne rasti, metodami razvijanja čustvene inteligence, empatije in odnosnih kapacitet. Za vključevanje v podporne skupine in spletne skupnosti boste imeli najbrž manj priložnosti, prav tako boste težje našli podporo v svoji okolici. Psihopatske lastnosti imajo v družbenem kontekstu večinoma negativno konotacijo, kar je odvisno od različnih pojmovanj. Med gradivi o psihopatski motnji boste pogosto našli predvsem namenjena naslovnikom, ki psihopatskih lastnosti ne prepoznavajo pri sebi, ampak pri drugih. Izvedeli boste, kako ravnati s psihopatsko osebo, kako se ji izogniti, se zaščititi ali kvečjemu razumeti. Bolj neposredne razlage in pojasnila psihopatskih lastnosti lahko iščete v strokovni literaturi. Pri razumevanju in spreminjanju vam lahko dobro pomaga psihoterapija, in sicer tako na ravni odpravljanja specifičnih vzorcev kot na ravni globinskih sprememb, če jih želite. Vam pa lahko psihoterapija predstavlja poseben izziv, saj zahteva delo v odnosu. Vašo prednost lahko predstavlja potreba, da ohranjate vodilno in aktivno vlogo v procesu, vendar se lahko tudi sabotirate z zavračanjem pomoči in odporom do čustvenega dela. Bistveni dejavnik pri doseganju želenih ciljev je prav tako kot v vseh drugih primerih vaša motivacija.