Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja se razvije pri obsesivno-kompulzivni osebnosti

Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja

Obsesivno-kompulzivno osebnostno motnjo lahko razvijete, če ste obsesivno-kompulzivnega značaja. Obsesivno-kompulzivni značaj je eden od tipov osebnosti, npr. poleg depresivne osebnosti, shizoidne osebnosti, narcistične osebnosti ipd. Osebnost ali karakter je skupek značilnosti, ki se odražajo na vseh dimenzijah vašega delovanja, npr. v doživljanju (zaznavanju, čustvovanju, razmišljanju) in ravnanju. Če so osebnostne značilnosti tako intenzivno izražene, da vam povzročajo hujše težave oz. posegajo v kakovost vašega življenja, govorimo o motnji osebnosti ali osebnostni motnji.

Obsesivno-kompulzivno *osebnostno* motnjo ločimo od obsesivno-kompulzivne *razpoloženjske oz. čustvene* motnje. Vsiljive misli (obsesije) in kompulzivna dejanja, kot so preverjanje, štetje, ponavljanje, so značilnost razpoloženjske motnje. Za obsesivno-kompulzivno osebnostno motnjo pa o značilni perfekcionizem, pretirana natančnost in urejenost, neprilagodljivost, rigidnost ipd. Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja in obsesivno-kompulzivna čustvena motnja se ne izključujeta in lahko pri isti osebi obstajata hkrati. Glavni razlikovalni kriterij med obsesivno-kompulzivno osebnostno in razpoloženjsko motnjo je občutek, ali so misli in dejanja tuja oz. vsiljena ali ne. Občutek vsiljenosti pomeni, da gre za razpoloženjsko motnjo. Pri obsesivno-kompulzivni razpoloženjski motnji so obsesivne misli in kompulzivna dejanja pogosto tudi precej neodvisna od človekovega aktualnega življenjskega konteksta. Pri obsesivno-kompulzivni osebnostni motnji pa gre za značilnosti, ki so vedno prisotne, ne pa vedno preveč izražene. Na splošno lahko bolj ali pa preveč zagrizeno pristopate k opravljanju nalog, odločanju, ste manj ali pa ne dovolj fleksibilni, perfekcionistični ali preveč perfekcionistični ipd. Cilj psihoterapije nikoli ni, da spreminjamo osebnost, ampak da ublažimo intenzivnost lastnosti, ki povzročajo težave ter zapletajo življenje in odnose.

ZNAČILNOSTI OBSESIVNO-KOMPULZIVNE OSEBNOSTNE MOTNJE

Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja je v našem družbenem okolju zelo pogosta, ker družbene vrednote in norme spodbujajo njen razvoj. V sodobnih zahodnih družbah idealiziramo razum in napredek, znanstveno racionalnost, storilnost, pragmatizem, kar krepi značilnosti obsesivno-kompulzivnega karakterja. Težave obsesivno-kompulzivne osebnostne motnje lahko tudi dolgo vztrajajo, preden se izkažejo ali jih prepoznate kot problematične, saj so v družbeni okolici običajno občudovane in spodbujane. Če ste obsesivno-kompulzivno strukturirani, ste npr. produktivni, delovni, natančni, prizadevni, z visokimi kriteriji in standardi. S takšnimi laksnostmi ste lahko dobro sprejeti, uspešni in tudi zadovoljni sami s seboj. Perfekcionizem, vestnost, samoobvladovanje pa vas lahko na določeni stopnji intenzivnosti začnejo ovirati – motiti in takrat govorimo o motnji. V prvi vrsti lahko visoke zahteve do sebe in drugih povzročajo, da ste večino časa nezadovoljni, nesrečni, lahko ogorčeni, jezni, zagrenjeni. Nadalje se vam lahko začne dogajati, da se težko lotite opravil ali pa jih težko zaključite, ker vas perfekcionizem paralizira. Če je za vas le najboljše dovolj dobro, se ozko omejite, jemljete si življenjski prostor in življenjske priložnosti. Ker sta prvotni vir vašega samospoštovanja razmišljanje in početje, ne pa čustvovanje in odnosi, lahko postanete depresivni, če okoliščine niso skladne z vašimi načini razmišljanja ali početja. V odnosih lahko imate težave, ker se težko prilagajate, ker vam ni blizu čustvena komunikacija in ker vam lahko odnosna bližina na splošno ni prijetna. Soočite se lahko tudi razpoloženjskimi stiskami in motnjami, poleg depresije z anksioznostjo, vsiljivimi obsesivnimi mislimi, kompulzivnimi dejanji ipd. Pri obsesivno-kompulzivnem karakterju in osebnostni motnji ste bolj ranljivi za razvoj anoreksije in bulimije ter posebej izgorelosti.

Za obsesivno-kompulzivno osebnost sta značilna omejeno instrumentalno mišljenje in ekspresivno čutenje. Razmišljanje in delovanje nesorazmerno presegata čustvovanje, čutenje, intuicijo, igro, sanjarjenje, ustvarjanje. Če ste obsesivno-kompulzivno strukturirani, idealizirate kognicijo in mentalizacijo, čustva pa mogoče celo prezirate in jih povezuje z infantilnostjo, šibkostjo, pomanjkljivim obvladovanjem, dezorganiziranostjo, kaosom. Z razmišljanjem in početjem si zagotavljate čustveno varnost, blažite tesnobo, vzpostavljate samospoštovanje, ohranjate samovrednost, razrešujete notranje konflikte. Čeprav se lahko navežete in ste ljubeči do drugih, težko brez bojazni in sramu izrazite čustva in imate težave z zaupanjem. Pogosto raje izražate tretje- in brezosebno, izogibate se čustveno nabiti celoti in se osredotočate na podrobnosti. Besede in pogovor lahko uporabljate, da čustva skrivate, namesto da bi jih izražali. Od čustev mogoče lažje izrazite jezo, predvsem ko se zavzemate za pravičnost in etičnost. Zase in svoje pravice se postavite težje kot za druge ter se lahko vedete pasivno-agresivno. Vaša čustva so pogosto slabo formulirana, težko prihajate z njimi v stik; so priglušena, potlačena, nedostopna. Z njimi ravnate obrambno: poslužujete se izolacije (od čustva se distancirate), razresničevanja (čustva obvladujete tako, da delate), predeljevanja (čustva predalčkate), premeščanja (čustvo premestite na drug objekt), moralizacije, racionalizacije, intelektualizacije.

Če ste obsesivno-kompulzivni, se težko odločate ter radi delate dolge sezname prednosti in slabosti. Odločanje lahko odlagate na čas, ko se bo videlo, katera odločitev je idealna. To lahko povzroči, da odločitve sprejemate prepozno, ali pa zapadete v drugo skrajnost ter z odločitvami nasprotno prehitevate. Veliko časa lahko posvetite načrtovanju in organiziranju ali pa se nasprotno v projekte in vedenja spustite brez premisleka. Osredotočeni ste na ohranjanje svoje samostojnosti in neodvisnosti ter težko sodelujete z drugimi. Sodelovanje zahteva sklepanje kompromisov, prilagajanje, delo po skupnih pravilih, kar vam je lahko neznosno. Delo z drugimi vam lahko povzroča stiske tudi zato, ker se vam zdi, da se ti ne trudijo dovolj, niso dovolj natančni, se ne držijo dogovorov itn. Za vas je skupno doseganje ciljev težko, ker vztrajate, ste zahtevni in (samo)kritični, zaradi tega pa pogosto nezadovoljni in razočarani ter v konfliktu z okolico. Predvsem zahtevni so za vas lahko odnosi s spontani in čustvenimi, flegmatičnimi in brezbrižnimi, slabše organiziranimi ljudmi, ki ne morejo razumeti, zakaj vam je kaj zelo pomembno. Težko živite v neurejenih, nepredvidljivih in spreminjajočih se okoljih, radi imate rutino in ponavljajoče naloge vas prej sproščajo kot dolgočasijo. Če ste obsesivno-kompulzivnega karakterja, je zelo verjetno, da sta vaši običajni strategiji pomirjanja pospravljanje in čiščenje.

Obsesivno-kompulzivna osebnost je v nekaterih vidikih podobna narcistični osebnosti, na primer v visokih standardih in pričakovanjih ter distanciranju od drugih. Razlika je v dinamiki za temi značilnostmi, in sicer te pri narcistični osebnosti izhajajo iz strahu, da bi svoj pravi jaz razkrili in izdali, pri obsesivno-kompulzivni pa iz strahu, da bi kdo posegel v vaš pravi jaz. V obeh primerih sta zahtevnost in perfekcionizem v funkciji vzdrževanja pozitivne samopodobe, le da ste pri obsesivno-kompulzivnem karakterju prav tako ali še bolj strogi do sebe kot do drugih, pri narcističnem pa je lahko kritičnost omejena predvsem na ostale. Pri obsesivno-kompulzivnem karakterju vam inferiornost drugih povzroča tesnobo, pri narcističnem pa vas pomirja. Zaradi rigidnosti in čustvene izolacije lahko obsesivno-kompulzivna osebnost deluje tudi shizoidno. Razlika med karakterjema je v tem, da se pri shizoidnem iz zunanjega sveta umikate zaradi intenzivnih notranjih procesov čustvovanja in fantaziranja, pri obsesivno-kompulzivnem karakterju pa ste lahko zaradi premočnih pritiskov in konfliktov med zunanjim svetom in notranjimi potrebami prazni oz. odreveneli.

DEJAVNIKI NASTANKA OBSESIVNO-KOMPULZIVNE OSEBNOSTNE MOTNJE

Tako kot za vse osebnostne motnje velja tudi za obsesivno-kompulzivno, da ključno tveganje za razvoj predstavlja sovpad karakterne dedne predispozicije in specifičnih razvojnih dejavnikov. Dedna predispozicija pomeni, da ste genetsko strukturirani obsesivno-kompulzivno, da ima vaša osebnost (lahko tudi poleg drugih) značilnosti obsesivno-kompulzivnega karakterja. Razvojni dejavniki predstavljajo različne značilnosti vašega zgodnjega odnosnega okolja, med katerimi so običajno bodisi pretirana strogost bodisi pretirana permisivnost. Pretirana strogost pomeni, da so vam odrasli kot otroku postavljali previsoka merila, bili preveč striktni, dosledni, vas kaznovali za neželeno in lahko tudi nagrajevali za želeno. V takšnih družinah je pogosto ključno vprašanje nadzora in kot otroka so vas lahko odrasli pogosto opozarjali na družinsko hierarhijo in vaše (podrejeno) mesto v tej. Odrasli so lahko bili preveč vpleteni in vsiljivi, zaščitniški, zato niste razvili občutka lastnih meja. Morda ste bili deležni nepopustljivosti, prezgodnjih zahtev, obsojanja in zasmehovanja svojih čustev, fantazij, misli, vedenj. Druga skrajnost z istimi posledicami je čezmerna popustljivost, brezbrižnost, slabo strukturirani in premalo organizirani odrasli. Odnosi s takšnimi odraslimi vam niso mogli zagotoviti občutka varnosti, zato ste se lahko oklenili idealiziranih meril, ki ste jih vzpostavljali sami.

Kasnejši dejavniki, ki lahko delujejo kot sprožilci pojava obsesivno-kompulzivne osebnostne motnje, so različne obremenitve in visoko stresne življenjske okoliščine. Lahko se pojavljajo v obliki dolgotrajnejših zahtevnih pogojev, na primer v mladostništvu, zgodnji odraslosti ali tudi kasneje. V takih primerih ima obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja pogosteje kronični potek in težje izzveni sama od sebe. Če se pojavi kot odziv na hujše zaostrene akutne dogodke, pa je več možnosti, da boste spontano okrevali. Ni neobičajno, če intenzivnost vaših obsesivno-kompulzivnih lastnosti skozi življenje niha glede na zahtevnost različnih obdobij. Dokler vam vaše obsesivno-kompulzivne strategije soočanja zagotavljajo več koristi kot vam povzročajo škode, lahko zanje rečemo, da so funkcionalne. Če ugotavljate, da zaradi njih zahajate v težave, škodujete svojim odnosom, lastnemu zdravju ter ogrožate kakovost svojega življenja, pa je koristno, če poiščete pomoč.

SAMOPOMOČ IN PSIHOTERAPIJA

Pri blaženju obsesivno-kompulzivne osebnostne motnje si lahko pomagate na različne načine. Včasih ni niti nujno, da zelo natančno prepoznavate motnjo samo in se pobližje seznanite z njenimi značilnostmi, ampak vam lahko pomagajo povsem splošne smernice zagotavljanja zdravja. Najbrž vam bo pa pri tem veliko bolj koristilo, če se osredotočate na metode in tehnike čustvenega in odnosnega osebnostnega razvoja, kot na razvoj vztrajnosti in motivacije. Svoj perfekcionizem lahko blažite z učenjem samosprejemanja in sprejemanja, empatičnosti, z vzgajanjem potrpežljivosti in dopuščanjem večje bližine v odnosih. Za razvijanje teh veščin in lastnosti imate na razpolago veliko dobrih knjig, delavnic, tečajev. Če pojav osebnostne motnje prestrežete pravočasno in imate na razpolago dovolj nosilnih kapacitet, s katerimi si lahko nudite podporo in vodenje v procesu okrevanja, lahko gotovo ogromno naredite sami. Oporo lahko poiščete tudi v spletnih skupnostih, na forumih ali podpornih skupinah. Če boste dovolili, vam bodo pri uresničevanju postopnih sprememb zelo verjetno radi pomagali tudi vaši bližnji.

Obsesivno-kompulzivno osebnostno motnjo s pridruženo obsesivno-kompulzivno razpoloženjsko motnjo ali brez te obravnavami tudi psihoterapevtsko. Veliko je možnosti, da boste z obsesivno-kompulzivno osebnostno motnjo v psihoterapijo vstopili z motivom razrešiti kakšno dilemo ali pa poiskati pomoč zaradi stagnacije. V psihoterapiji vam predvsem na začetku morda ne bo všeč in se vam bo zdelo nepotrebno, da veliko delamo s čustvi. Vaša zavedna izkušnja je, da s čustvi nimate težav, ker se od njih distancirate. Psihoterapijo lahko doživljate kot invazivno, saj zahteva razkrivanje in spuščanje terapevta v vaše notranje doživljanje, ki mu pogosto niti sami ne posvečate pozornosti. Ker ste običajno usmerjeni v ravnanje in delovanje, se vam lahko čustveno delo zdi neproduktivno, počasno, kaotično, neučinkovito, sploh v manj strukturiranih pristopih. Globinska psihoterapija je kljub temu zelo primerna in učinkovita metoda za okrevanje pri obsesivno-kompulzivni osebnostni motnji, saj je potrebni celostni pristop, tako kot pri vseh ostalih osebnostnih motnjah. Cilj psihoterapije pri tem ni, da se povsem spreminjate, ampak da intenzivnost svojih vzorcev omilite do te mere, da ne ogroža vaše funkcionalnosti in kakovosti življenja, ampak da k njima doprinaša.

 

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Hvaležna sem za opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVITE NAPAKO.

Besedila na spletni strani so vam za uporabo na razpolago pod licenco Creative Commons: Vsebine lahko kopirate in delite ter urejate, predelujete in vključujete v lastna dela pod pogojem priznanja in navedbe avtorstva (https://mceh.si).

 

1 thought on “Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja”

  1. Pingback: Osebnostne motnje - Malka Čeh, psihoterapija

Leave a Comment

Your email address will not be published.

Malka Čeh