Osebnostne motnje so tiste duševne motnje, ki se izražajo na vseh področjih človekove osebnosti. Ta področja so na primer čustvovanje, zaznavanje, doživljanje, razmišljanje, pomnjenje, predpostavljanje, izražanje, vedenje itn. Osebnost ali karakter razumemo kot množico vaših značilnosti s teh področij. Psihologija osebnosti si prizadeva ljudi glede na osebnostne značilnosti klasificirati v različne tipske kategorije. Ima bogato zgodovino in je do danes zbrala veliko število različnih načinov razvrščanja, med katerimi so nekatere bolj in druge manj sprejete. Čistih tipov, ki jih najdemo v teoriji, pa najbrž ni. Najbolj običajno je, da vašo osebnost sestavljajo karakteristike različnih osebnostnih kategorij. Značilnosti ene lahko bolj izstopajo, značilnosti drugih pa manj, ali pa tudi ne. Če se karakteristike določenega osebnostnega tipa pri vas izražajo na tak način in v takšni meri, da vam povzročajo hude stiske in/ali konflikte, govorimo o osebnostni motnji. Vaša osebnostna struktura torej na neki meji, kjer postane moteča za vaše blagostanje, preraste v osebnostno motnjo. V psihoterapiji, psihiatriji in psihologiji poznamo poleg različnih klasifikacij osebnosti tudi več klasifikacij osebnostnih motenj, ki se med seboj razlikujejo in se pogosto spreminjajo. Vzrok tega je, da gre za koncepte, ki jih ustvarjamo sami, da nam olajšajo delo, razumevanje in komunikacijo. Kot naravni pojav je osebnost preveč kompleksna, da bi jo lahko enodimenzionalno, dvo- ali tudi trodimenzionalno predalčkali. Tudi ko sami ugibate svojo osebnostno strukturo, zato ohranite v mislih, da je tip osebnosti zgolj teoretični koncept. V naravi ne obstaja kot zaključena celota, ampak kot množica lastnosti, ki lahko bolj ali manj sodijo v eno ali drugo teoretično določeno množico.

Dejavniki, da razvijete osebnostno motnjo, so številni. Sam vaš karakter je v veliki meri pogojen genetsko in razvojno. To pomeni, da ste že rojeni z določenimi predispozicijami, na primer da boste bolj shizoidni ali pa bolj manični. Od tega, v kakšno odnosno okolje ste rojeni, je nato odvisno, kako se vaše osebnostne lastnosti nadalje razvijejo. Življenjske okoliščine nekatere vaše eventualne karakteristike okrepijo, druge pa oslabijo. Kombinacije vrojenih predispozicij, razvojnih pogojev in tudi kasnejših življenjskih okoliščin lahko spodbudijo razvoj motnje osebnosti. Medsebojne interakcije dejavnikov, ki vplivajo na razvoj osebnostnih motenj so zelo raznolike in jih je težko razumeti. Zgodnja psihoterapevtska teorija je skušala različne simptomatske slike osebnostnih motenj pojasnjevati z zapleti v razvojnih fazah. Za analni karakter oz. obsesivno-kompulzivno osebnostno motnjo je denimo predvidevala, da je šlo nekaj narobe v času razvoja nadzora izločanja. Danes vse bolj razumemo, da je vzrokov za nastanek motenj osebnosti veliko več in da so različnih vrst. Kljub temu pa se še vedno pojavljajo težnje, da bi motnje predalčkali:

  • Psihoanalitična diagnostika loči psihopatsko (antisocialno), narcistično, shizoidno, paranoidno, depresivno in manično, mazohistično, obsesivno, histerično ali histrionično in disociativno osebnostno motnjo.
  • Psihodinamski diagnostični priročnik loči depresivno, hipomanično in mazohistično, odvisnostno, anksiozno-izogibajoč in fobičn, obsesivno-kompulzivno, shizoidno, somatizirajočo, histerično-histrionično, narcistično, paranoidno, psihopatsko, sadistično in mejno osebnostno motnjo.
  • Mednarodna klasifikacija bolezni 10 med drugim loči paranoidno, shizoidno, disocialno, čustveno neuravnovešeno (borderlina ali mejno), histrionično, anankastično (obsesivno-kompulzivno), bojazljivostno, odvisnostno, narcistično osebnostno motnjo.
  • Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj loči shizoidno, shizotipsko, paranoidno, mejno, histrionično, narcistično, antisocialno, obsesivno-kompulzivno, izogibajočo in odvisno osebnostno motnjo.

Tako kot številni drugi pojavi, ki obstajajo na spektrih in več dimenzijah, so tudi osebnostne motnje podvržene človeški potrebi kategoriziranja in posledične t. i. kategorične percepcije. Človeški možgani težijo h kategorizaciji, ker na ta način lažje velike količine informacij lažje zadržijo v spominu in ker s kategorizacijo hitreje procesirajo zaznave.

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Iskreno sem hvaležna za opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVITE NAPAKO.

Besedila na spletni strani so vam za uporabo na razpolago pod licenco Creative Commons: Vsebine lahko kopirate in delite ter urejate, predelujete in vključujete v lastna dela pod pogojem priznanja in navedbe avtorstva (https://mceh.si).

 

Leave a Reply