Narcistična osebnostna motnja

Značilnosti narcistične osebnostne motnje

Osebnost je skupek vaših trajnih karakteristik, ki se kažejo na vseh področjih duševnega delovanja, npr. v čustvovanju, zaznavanju, razmišljanju, pomnjenju, predpostavljanju, izražanju, vedenju. Psihologija osebnosti, ki si prizadeva ljudi glede na te značilnosti klasificirati v različne tipske kategorije, ima dolgo in bogato zgodovino. Običajno osebnost posameznika sestavljajo karakteristike različnih tipov osebnosti, med katerimi so ene bolj in druge manj intenzivno izražene. Če so karakteristike določenega osebnostnega tipa pri vas izražene do te mere, da vam osebnostna struktura povzroča stiske ali konflikte z okolico, lahko govorimo o osebnostni motnji. V psihoterapiji, psihiatriji in psihologiji poznamo več klasifikacij osebnostnih motenj, ki se pogosto spreminjajo. To je posledica kompleksnosti pojava osebnosti, ki ga je težko predalčkati. Ko se opredeljujete glede svoje osebnosti, imejte zato v mislih, da je osebnost teoretični koncept. V naravi ne obstaja kot zaključena celota, ampak kot množica lastnosti, ki lahko bolj ali manj sodijo v eno ali drugo opisno množico.

NARCISISTIČNA OSEBNOST

Vsaka kultura ima svoje značilnosti in značilnosti kulture, v kateri živite, vplivajo na vašo osebnost. Vaša kultura spodbuja razvoj in izražanje nekaterih osebnostnih potez, razvoj in izražanje drugih osebnostnih potez pa blaži. Za sodobno zahodno družbo je značilno, da krepi predvsem narcistične osebnostne poteze. Evropska družba prejšnjega stoletja je spodbujala izražanje histeričnih potez. Čeprav so že psihoanalitiki na prelomu 19. in 20. stoletja pisali o narcizmu, narcistična osebnost v njihovem času ni bila tako pogosta prevladujoča karakterna slika, kot je danes. Značilnosti narcistične osebnosti so lahko pri vas tako kot karakteristike vseh drugih osebnosti bolj ali manj izražene.[1] Predispozicije za razvoj karakternih značilnosti so po našem do zdajšnjem vedenju pretežno genetske, njihovo izražanje pa pogojujejo dejavniki vašega okolja. Razvoj narcističnih karakteristik je tesno je povezan z regulacijo samozavesti in čustev ter z občutkom nadzora in kompetentnosti.

ZNAČILNOSTI NARCISTIČNE OSEBNOSTNE MOTNJE

Če imate karakteristike narcistične osebnosti, se intenzivneje kot je to običajno ukvarjate in obremenjujete s tem, kako vas vidijo drugi, s svojo zunanjo podobo, s svojim družbenim statusom, s pozicioniranjem in rangiranjem v odnosih in okolici ter manj z zasebnimi vsebinami in intimnimi vprašanji. Doživljate lahko močan strah pred neuspehom in kritiko ter čutite močno potrebo po stalnem potrjevanju. Vaše samospoštovanje ni relativno stabilno, ampak se lahko hitro spreminja in je neposredno odvisno od sporočil, ki vam jih glede vaše vrednosti pošilja okolica. Aktualno dogajanje lahko povzroči, da hitro zanihate med zelo pozitivno in zelo negativno samopodobo. Težko vzdržujete stabilno samospoštovanje in imate občutek, da bi se lahko z neko potezo povsem razsulo. Lahko se soočate z občutki praznosti in šibke identitete, kot da vaš občutek samega sebe ne bi izhajal iz vaše notranjosti, ampak bi ga bilo treba graditi od zunaj. Kot da sami ne veste, kdo ste, če vam tega ne pove vaša okolica. Vaša usmerjenost nase se lahko odraža kot obsedenost s telesnim zdravjem, hipohondrična dovzetnost, groza pred smrtjo.[2]

Vaše predstave o tem, kakšni bi morali biti vi sami in drugi, so zahtevne in perfekcionistične. Ker jih je težko izpolnjevati, vas lahko pestijo občutki sramu, zadrege, nestrpnosti, jeze, razočaranja. Če se vam ne uspe prepričati, da dosegate svoje visoke kriterije in ideale, se počutite nesposobni, se sovražite, razvrednotite in zapadate v depresivna občutja. Zaradi zahteve po popolnosti ste do sebe in drugih kritični in navdajajo vas občutki strahu, nezadostnosti, sramu, šibkosti, manjvrednosti, nejasne ponarejenosti, zavisti, praznine, necelovitosti, grdote. Vaše obrambne strategije pred temi občutki se lahko izražajo kot zaničevanje, prevzetnost, prezir, samozadostnost, nečimrnost, večvrednost, nadutost, nedostopnost, fantazije vsemogočnost, precenjevanje. Težko sprejemate svojo nepopolnost, zmotljivost, odvisnost, stisko, nemoč. Tudi občutki obžalovanja in hvaležnosti so vam sila neprijetni. Lahko da težko prosite, saj bi to pomenilo, da zmore kdo storiti kaj, česar sami ne zmorete. Posledično si želite, da bi drugi uganili vaše potrebe, da vam prositi ne bi bilo treba. Ker se to pogosto ne dogaja, se vam mogoče zdi, da vas obdajajo brezobzirneži in egocentriki.[3]

Čeprav ljudi potrebujete za vzdrževanje svoje samopodobe, so vaši odnosi lahko plitki in stiki siromašni. Glede drugih ste lahko pozorni predvsem na to, koliko so vam koristni ter koliko vi koristite njim. Svoje družbo, prijatelje, partnerje izbirate pragmatično. Odnose lahko v določenih okoliščinah in nekaterih primerih hitro prekinete, odsekate ter navežete nove. Hitro lahko spremenite življenjsko okolje in življenjski slog, s tem pa tudi življenjske sopotnike Odnosi so za vas pomembni predvsem, da v njih najdete podporo svojemu samospoštovanju s pritrjevanjem, občudovanjem, odobravanjem drugih. Ostali vidiki odnosov, kot so prijateljstvo, povezanost, skrb, vzajemno zanimanje lahko posledično zbledijo. Ne čutite, če vas bi ljudje imeli radi, ampak prej čutite, če vas občudujejo. V odnosih ste osredotočeni predvsem nase in manj neposredno na okolico oz. le na okolico v odnosu do vas. Socialno okolje je za vas polje rangiranja, ocenjevanja, dokazovanja. Dobro se počutite le ob ljudeh, ki jih idealizirate, ali ob ljudeh, ki idealizirajo vas.[4]

Ko se sprašujete, ali imate narcistično osebnostno motnjo, upoštevajte, da se lahko zaradi ranjenega samospoštovanja vsak vede narcistično. Če to ni vaš prevladujoč in trajen način vedenja in delovanja, lahko gre zgolj za reakcijo na situacijo ali življenjsko obdobje. Vsak človek premore narcistično funkcijo, saj je potrebna za ohranjanje samospoštovanja in pozitivne samopodobe ter nenazadnje za ustrezno skrb zase. Tako kot pri vseh duševnih pojavih je tudi v primeru narcizma meja med zdravim in patološkim fluidna. Narcistična osebnostna motnja pomeni trajne, samodejne, od situacije neodvisne vzorce brezobzirnosti, kritizerstva, praznega idealiziranja, ki negativno vplivajo na kakovost vašega življenja. Nekatere značilnosti si narcistična struktura deli tudi z drugimi osebnostmi. Perfekcionizem je lahko na primer značilnost obsesivne motnje, vendar se pri obsesivni motnji običajno bolj kaže tudi v vsakdanjih malenkostih. Pri narcistični motnji je perfekcionizem bolj vezan na megalomanskost in na razkazovanje popolnosti.[5]

Konceptualizacije in diagnostične definicije narcistične motnje osebnosti so se v prvi fazi razvoja osredotočale zlasti na bolj izstopajoče vedenje, kot so izpostavljanje, aroganca in vzvišenost, neempatičnost, egoizem. Danes vse več pozornosti namenjamo temeljnim notranjim vsebinam narcizma, kar pripomore k temu, da diagnoza izgublja negativno konotacijo. Eden najpomembnejših napredkov zadnjih kliničnih in empiričnih raziskav narcistične motnje osebnosti je prepoznavanje ranljivosti, negotovosti, občutkov manjvrednosti, krhkosti, ki spremljajo deregulacijo čustev. Kompetentnost, samopodoba in pozitivne medosebne interakcije so pri narcistični motnji zavajajoče in obrambne ter prekrivajo resnično izjemno ranljivo sebstvo.[6]

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAZVOJ NARCISTIČNE OSEBNOSTNE MOTNJE

Koliko se neka osebnost pri vas izrazi je pogojeno:[7]

  • z dednimi dejavniki in prirojenimi predispozicijami;
  • z vašimi zgodnjimi izkušnjami in odnosi s pomembnimi drugimi;
  • s specifikami vaše življenjske zgodbe in
  • z aktualno življenjsko situacijo.

Narcistično osebnostno sliko lahko razvijete zaradi genske predispozicije in različnih dejavnikov vašega zgodnjega življenja. Narcistične lastnosti so posledice posebne vrste sodelovanja v starševskem programu, katerega temeljna značilnost sta pogojena pozornost in pogojena podpora. Mogoče je, da ste bili že kot otrok posebej občutljivi na neverbalizirana čustvena sporočila in bili posledično nadpovprečno uglašeni z neizraženimi afekti, držami, pričakovanji drugih. Odrasli so lahko v tem primeru nezavedno izkoriščali vaš naravni talent, sami pa ste tako predvsem sledili zunanjim sporočilom ter se niste naučili poslušati svojih notranjih potreb. Nadarjenemu otroku se tudi lažje zgodi, da za starše postane pomemben zaradi tega, ker zadovoljuje njihove potrebe. Če ste bili sami takšni, ste lahko postali narcistični podaljšek svojih staršev. Narcistične značilnosti so posledica stalnega ocenjevanja znotraj družine ter eksplicitne ali implicitne kritičnosti. V najhujši obliki ste lahko doživljali zasramovanje, če niste izpolnjevali pričakovanj staršev. Iste posledice lahko imajo tudi stalno hvaljenje, aplavdiranje, razvajanje in obravnava otroka kot izjemnega. V vseh teh primerih se je najbrž zgodilo, da niste mogli ločiti med lastnimi čustvi in potrebo po ugajanju. Svojih resničnih čustev niste mogli kazati, ker ste naleti na zavračanje ali ponižanje. Posledično ste razvili lažno, želeno sebstvo.[8]

SAMOPOMOČ IN PSIHOTERAPIJA NARCISTIČNE MOTNJE

Narcistična osebnost še ne pomeni narcistične osebnostne motnje, saj narcisizem sega vse od zdravega in normalnega do patološkega in hudo malignega. Če zase ocenjujete, da vaše narcistične poteze dosegajo škodljivo intenzivnost, lahko sami delate na njihovem blaženju ali vstopite tudi v psihoterapijo. Pomembno je, da svoje karakteristike sprejmete in ste sami s seboj potrpežljivi, ker boste tako sami s seboj lažje iskreni. Iskrenost je predpogoj, da začnete krepiti svoje skrito notranje sebstvo. Tudi če ste si izgradili na videz prepričljivo zunanjo podobo samozavestni, si dovolite prihajati v stik s svojo notranjo negotovostjo. Razmišljajte o nepopolnosti kot normalni ter poskusite zavzemati bolj nekritizersko, realistično gledanje na lastne šibkost. Sebe in druge skušajte sprejemati z manj kritizerstva in izkoriščanja. Opazujte, kako je imeti rad druge, kakršni so, brez da jih idealizirate. Dovolite si vsaj pri sebi izražati čustva nemoči in strahu brez sramu. Pomembno je, da cilj svoje spremembe ne vidite v doseganju perfekcije, ampak v iskanju konstruktivnih načinov zadovoljevanja svojih potreb.[9]

***

[1] McWilliams, N. (2017). Psihoanalitična diagnostika. Ljubljana: Umko.
[2] Ibidem.
[3] Ibidem.
[4] Ibidem.
[5] Ibidem.
[6]  Ronningstam, E. (2019). New Insights Into Narcissistic Personality Disorder. Dostopno na https://www.psychiatrictimes.com/special-reports/new-insights-narcissistic-personality-disorder (16. 11. 2019).
[7] Ibidem.
[8] Ibidem.
[9] McWilliams, 2017.

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Iskreno sem hvaležna za vsa opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVI NAPAKO.

 

Tags: duševne motnje, najbolj brano, narcistična osebnost, narcistična osebnostna motnja, osebnostne motnje, psihoterapija, psihoterapija narcistične motnje

Related Posts

by
Malka Čeh je specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije in magistrandka psihoterapevtske znanosti. Psihoterapevtsko delo opravlja v fakultetni ambulanti FPZ USF in v Zasebni psihoterapevtski kliniki RRPI. Kontakt: malka.ceh@rrpi.si in 051 383 879.
Previous Post Next Post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

0 shares

Malka Čeh

Magistrandka psihoterapevtske znanosti in specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije

Psihoterapevtsko delo opravljam v fakultetni ambulanti FPZ FSU in v zasebni specialistični kliniki RRPI FPRZ. V psihoterapijo sprejemam posameznike in vodim podporne skupine.
Magistrandka psihoterapevtske znanosti in specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije
Do NOT follow this link or you will be banned from the site!