Med različnimi izzivi, ki jih prinaša epidemija covid-19, je tudi prilagajanje psihoterapije nastalim razmeram. V obdobjih manjšega tveganja skrbimo za razkuževanje površin in zračenje prostorov. Če nam urnik to le omogoča, termine srečanj razporedimo tako, da med njimi zagotovimo daljše razmike. V najbolj kritičnih obdobjih pa se tudi v individualni psihoterapiji srečujemo na daljavo. Na razpolago so nam različna programska orodja, ki omogočajo video komuniciranje. Začasna rešitev je lahko tudi avdio klic, saj telefonsko že desetletja dobro delujejo linije za pomoč v duševni stiski. Psihoterapija nujno ne zahteva fizičnega stika, a je predstava o srečanju na daljavo in prek ekrana najbrž nekoliko neprijetna. Psihoterapevtski odnos je povezan s človeško bližino, ki zagotavlja občutek varnosti. Vzpostavljanje stika prek spletne povezave navdaja z občutki nelagodja, ki ga stopnjujejo občasni komunikacijski šumi. Najbrž se nas večina raje srečuje v živo, vendar pa rezultati študij kažejo, da se učinkovitost obravnave pri takšni menjavi načina dela nič ne spreminja.

Različne raziskave ugotavljajo, da je psihoterapija na daljavo toliko učinkovita in dosega enake rezultate kot psihoterapija v živo.[1],[2],[3],[4] Do spletne psihoterapije gojimo tako terapevti kot klienti kljub temu pogosto zadržke. Ob misli na spletno srečevanje, vam je lahko neprijetno, ker je okoliščina izrazito neobičajna.[5] Zaradi tehničnih težav in zatikajočega dvosmernega komuniciranja je lahko psihoterapija na daljavo tudi v resnici manj tekoča. V komunikaciji se lahko počutite manj suverene in težje vzpostavite občutek dobrega stika. Vendar pa lahko tudi takšni izzivi, s katerimi se skupaj srečujemo in jih rešujemo, krepijo občutek povezanosti in skupnega prizadevanja. S postopnim udomačevanjem v spletnem okolju in pri rokovanju z opremo, se sčasoma privadite. Ugotovite lahko celo, da vam spletna psihoterapija iz kakšnih razlogov bolj odgovarja. Lokacijsko je bolj fleksibilna, ni vam treba porabljati časa za pot na lokacijo, v nekaterih primerih vam mogoče zagotavlja celo večjo zasebnost. Obravnavo vam omogoča tudi v primeru, če do lokacije iz kakršnih koli razlogov ne morete fizično dostopati.[6]

Ima pa psihoterapija na daljavo pomembno omejitev. Srečanj se ne morete udeleževati, če na razpolago nimate prostora, ki vam zagotavlja nujno intimo. Nemogoče je dobro delati, če srečanja opravljate v prostoru, iz katerega se vaš pogovor sliši v okolico. Pojavljajo se lahko tudi nekatere težave, s katerimi se pri srečanjih v živo ne srečujete. Potek psihoterapije lahko na primer otežujejo šibka internetna povezava ali slaba programska oprema. Je pa verjetnost takšnih ovir najbrž primerljiva s tistimi, ki smo jih vajeni pri psihoterapiji v živo. Pripetijo se na primer nepredvidljivi dogodki na cesti. Spletna psihoterapija tako v primerjavi s psihoterapijo v živo prinaša določene prednosti in slabosti, kot alternativno obliko pa jo uporabljamo predvsem zaradi boljšega občutka. Če lahko verjamemo rezultatom dosedanjih raziskav, sta oba načina srečevanja v izidih obravnave različnih težav in stisk povsem primerljiva.[7],[8],[9],[10],[11],[12]

***

[1] Wagner, B., Horn, A. B. in Maercker, A. (2014). Internet-based versus face-to-face cognitive-behavioral intervention for depression: a randomized controlled non-inferiority trial. Journal of affective disorders, 15(2), 113–121.
[2] Nordgren, L. B., Hedman, E., Etienne, J., Bodin, J., Kadowaki, Å., Eriksson, S., … in Carlbring, P. (2014). Effectiveness and cost-effectiveness of individually tailored Internet-delivered cognitive behavior therapy for anxiety disorders in a primary care population: a randomized controlled trial. Behaviour research and therapy, 59(1), 1-11.
[3] Andrews, G., Cuijpers, P., Craske, M. G., McEvoy, P. in Titov, N. (2010). Computer therapy for the anxiety and depressive disorders is effective, acceptable and practical health care: a meta-analysis. PloS one, 5(10), e13196.
[4] Thompson, R. B. (2016). Psychology at a distance: examining the efficacy of online therapy. Portland: Portland State University.
[5] Békés, V. in Aafjes-van Doorn, K. (2020). Psychotherapists’ attitudes toward online therapy during the COVID-19 pandemic. Journal of Psychotherapy Integration, 30(2), 238-348.
[6] Weinberg, H. (2020). Online group psychotherapy: challenges and possibilities during COVID-19—A practice review. Group dynamics: theory, research, and practice, 24(3), 201–213.
[7] Luquiens, A., Tanguy, M. L., Lagadec, M., Benyamina, A., Aubin, H. J. in Reynaud, M. (2016). The efficacy of three modalities of Internet-based psychotherapy for non–treatment-seeking online problem gamblers: a randomized controlled trial. Journal of medical Internet research, 18(2), 36-48.
[8] Zwerenz, R., Becker, J., Knickenberg, R. J., Siepmann, M., Hagen, K. in Beutel, M. E. (2017). Online self-help as an add-on to inpatient psychotherapy: efficacy of a new blended treatment approach. Psychotherapy and psychosomatics, 86(6), 341–350.
[9] Spijkerman, M. P. J., Pots, W. T. M. in Bohlmeijer, E. T. (2016). Effectiveness of online mindfulness-based interventions in improving mental health: a review and meta-analysis of randomised controlled trials. Clinical psychology review, 45(1), 102–114.
[10] Castro, A., Gili, M., Ricci-Cabello, I., Roca, M., Gilbody, S., Perez-Ara, M. Á., … in McMillan, D. (2020). Effectiveness and adherence of telephone-administered psychotherapy for depression: A systematic review and meta-analysis. Journal of affective disorders, 260(1), 514–526.
[11] Weightman, M. (2020). Digital psychotherapy as an effective and timely treatment option for depression and anxiety disorders: Implications for rural and remote practice. Journal of international medical research, 48(6), 52–71.
[12] Ahern, E., Kinsella, S. in Semkovska, M. (2018). Clinical efficacy and economic evaluation of online cognitive behavioral therapy for major depressive disorder: a systematic review and meta-analysis. Expert review of pharmacoeconomics & outcomes Research, 18(1), 25–41.

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Iskreno sem hvaležna za opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVITE NAPAKO.

Besedila na spletni strani so vam za uporabo na razpolago pod licenco Creative Commons: Vsebine lahko kopirate in delite ter urejate, predelujete in vključujete v lastna dela pod pogojem priznanja in navedbe avtorstva (https://mceh.si).

 

Leave a Reply