Jedrno čustvo: sla

Jedrno čustvo sle se nanaša na partnerske občutke, ki jih poznate kot zaljubljenost, ljubezen, poželenje, hrepenenje. Nevronska mreža jedrnega čustva sle se nahaja v možganskem deblu, tako kot nevronske mreže vseh ostalih jedrnih čustev. Z nevronskimi mrežami jedrnih čustev se rodite, nato pa vaše življenjske izkušnje in okoliščine oblikujejo sekundarne in terciarne čustvene mreže. Kako partnerska čustva doživljate danes, je tako odvisno od številnih dejavnikov vaše življenjske zgodovine in sedanjosti. Nevronska mreža jedrnega čustva se iz dna možganov povezuje skozi srednje plasti vse do možganske skorje. Tako se povezuje z vsebinami vaše vzgoje, kulture, preteklih odnosov ipd. V zapleten sistem doživljanja partnerskih čustev se povezuje tudi hormonski sistem.

O možganskih in hormonskih osnovah partnerskih čustev vemo precej. Zelo verjetno ste tudi že sami slušali za testosteron, estrogen in progesteron. Oba biološka spola imata vse tri hormone, čeprav v različnih količinah. Dva druga pomembna, a manj znana nevrohormona sta oksitocin pri ženskah in arginin vazopresin (AVP) ali vazopresin pri moških. AVP se imenuje tudi antidiuretični hormov (ADH), ker poveča zadrževanje vode in ga pediatri predpisujejo otrokom, ki močijo posteljo. Ravni testosterona, estrogena, progesterona, oksitocina in vazopresina v osnovi uravnavajo jedrne možganske strukture in so genetsko določene. Dodatno pa je hormonski sistem pod vplivom delovanja nevronskih mrež, ki se oblikujejo z vsemi vašimi življenjskimi izkušnjami in okoliščinami. Na ravni in nihanja hormonov tako vplivajo tudi vaš življenjski slog, vaša prepričanja, zdravila, prehrana, odnosi, splošno počutje ipd.

Na vašo hormonsko sliko in posledično partnerska čustva lahko pomembno vplivajo različni dogodki. Ravni oksitocina se tik pred porodom dvignejo in običajno tudi po porodu ostaja na višji ravni. Raven oksitocina in vazopresina narasteta med spolnim odnosom pri obeh bioloških spolih. Oksitocin je pomembnejši v ženskih možganih, vazopresin pa v moških. Vazopresin in oksitocin pri tem nista le spolna hormona, ampak tudi hormona materinstva in očetovstva. Vazopresin imenujemo tudi monogamni hormon, ker ga imajo monogamne živali več od poligamnih. Oksitocin je socialni hormon, ki sodeluje pri navezovanju socialnih stikov, prepoznavanju in pomnjenju drugih. Ljudje kot socialne živali imamo visoke ravni oksitocina in si drug drugega dobro zapomnimo. Visoke ravni oksitocina tudi niso povezane zgolj z navezanostjo, monogamnostjo, predanostjo, ampak tudi s posesivnostjo, ljubosumjem in tema povezano agresivnostjo.

V delovanje partnerskega doživljanja so vpletene še druge kemikalije. Mogoče ste že slišali, da imajo možgani lastna zdravila proti bolečinam, imenovana endorfini. Endorfini so endogeni opioidi: so naravna različica morfija in heroina. Možgani sproščajo endorfine, če se poškodujete, da zmanjšajo bolečino. Endorfini se sproščajo tudi, ko ste z ljudmi, ki jih imate radi, ko se vas kdo, ki ga imate radi, dotakne ali vas stisne. Vaša navezanost na druge tako pravzaprav temelji na fizični odvisnosti od možganskih opiatov. S človekom lahko postanete podobno zasvojeni kot s heroinom ali morfijem. Če bi jemali naltrexone, ki blokira učinek opioidov, bi postali denimo bolj družabni, saj stiki dvigujejo raven opioidov. Ob stiku z drugimi se sprošča tudi oksitocin in pomanjkanje opioidov je na ravni počutja deloma lahko nadomestiti z višjimi ravnmi oksitocina.

Sistemi jedrnega čustva sle se med biološkima spoloma v povprečju razlikujejo. Razmerja med posameznimi hormoni pomagajo ustvariti spolno specifične spolne lastnosti in nagnjenosti. Raven oksitocina je povezana z ravnmi estrogena pri ženskah in raven vazopresina z ravnjo testosterona pri moških. Oksitocin spodbuja spolno pripravljenost pri ženskah, pa tudi zaupanje in samozavest, vazopresin pa spodbuja asertivnost in ljubosumno vedenje pri moških. Ti hormoni skupaj z jedrnimi nevronskimi mrežami zgodaj v življenju spodbujajo različne spolne značilnosti moških in žensk ter sprožijo spolno aktivacijo v puberteti. Ker pa so možganske in telesne spolne značilnosti neodvisno organizirane, je mogoče, da imate kljub zunanjim značilnostim enega spola tipične spolne nagone drugega spola. Če ste videti kot moški, lahko imate hormonski in s tem doživljajski ustroj ženske, ter obratno.

Sistem partnerskega čustvovanja je tesno prepleten z vsemi vidiki vaše osebnosti, doživljanja, počutja. Smeri povezav so pri tem dvosmerne in tako imate na različnih mestih možnost poseganja vanj. Vaše vedenje in čustvovanje na področju spolnosti, partnerstva, spolne identitete sta dovzetna tudi za učinke različnih drugih okoliščin, ki niso pod vašim nadzorom. Nekatere vaše značilnosti in posebnosti so tudi vrojene in jih ne morete zmeraj spremeniti tako, kot bi si želeli. Je pa zmeraj mogoče nekaj spremeniti, če obstoječe stanje iz kakršnega koli razloga negativno vpliva na kakovost vašega življenja. Pogosto je izjemnega pomena razumevanje, da ste v svojem partnerskem in spolnem ustroju povsem edinstveni. Kljub družbenim obsesijam ljudi kategorizirati ter ustvarjati najrazličnejše kategorične norme, je naravna distribucija spolnih in partnerskih značilnosti preprosto raznolika.

***

Panksepp, J. (2009). Brain emotional systems and qualities of mental life: From animal models of affect to implications for psychotherapeutics. V Fosha, D., Siegel, D. J., Solomon, M. F. (ur.), The healing power of emotion: Affective neuroscience, development & clinical practice (1–26). W. W. Norton & Company.
Grandin, T. in Johnson, C. (2009). Animals in translation: using the mysteries of autism to decode animal behavior. SUNY Press.

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Hvaležna sem za opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVITE NAPAKO.

Besedila na spletni strani so vam za uporabo na razpolago pod licenco Creative Commons: Vsebine lahko kopirate in delite ter urejate, predelujete in vključujete v lastna dela pod pogojem priznanja in navedbe avtorstva (https://mceh.si).

 

By M. Č.

Malka Čeh je nevro/psihoanalitična psihoterapije in magistra psihoterapevtske znanosti. Psihoterapevtsko delo opravlja v Zasebni psihoterapevtski kliniki RRPI. Kontakt: malka.ceh@rrpi.si in 051 383 879.

1 comment

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *