Jedrno čustvo: hotenje

Čustvovanje predstavlja izhodišče vašega doživljanja in delovanja. Nevronske mreže jedrnih čustev se nahajajo v možganskem deblu ter predstavljajo temeljne strukture vaših možganov. Možgansko deblo je najgloblji in evolucijsko najstarejši del možganov. S povsem delujočimi jedrnimi čustvenimi mrežami se rodite. Na temelju teh vaše zgodnje izkušnje oblikujejo srednje ravni možganskih mrež, ki predstavljajo sekundarne čustvene mehanizme. Tekom odraščanja in odraslega osebnostnega razvoja se primarne in sekundarne čustvene mreže povezujejo z višjimi, terciarnimi možganskimi središči. Ena in najbrž najpomembnejša od jedrnih čustvenih mrež, na katerih se tako izoblikuje in na osnovi katere deluje celota vašega psihičnega sistema, je čustvo hotenja (izv. seeking).

Nevronske mreže osnovnih čustev se nahajajo v možganskem deblu.
Možganske strukture osnovnih čustev se nahajajo v možganskem deblu.

Čustvo hotenja (izv. seeking) izhaja iz obsežne nevronske mreže, ki od možganskega debla sega v čelni del možganov. To je vaš jedrni in vsesplošni motivacijski sistem, ki spodbuja vaše delovanje in prizadevanje. Je glavni vir vaše življenjske energije ter najbrž kritični pogoj funkcionalnega delovanja preostalih čustvenih sistemov. Aktivacija mreže iskanja se izraža kot hotenje, želenje, zanimanje, hrepenenje, motivacija, navdušenost, pričakovanje, vznemirjenje ter na vedenjski ravni kot iskanje, odkrivanje, poskušanje. Čustvo hotenja ustvarja in vzdržuje vašo radovednost in zanimanje na vseh ravneh, od vsakdanjega nabiranja artiklov v živilski trgovini in brskanja po televizijskih kanalih ali internetu, do najbolj kompleksnih intelektualnih prizadevanj in iskanj rešitev zapleteni problemov.  Prekomerna aktivnost tega sistema lahko spodbuja pretirano in impulzivno vedenje, na patološki ravni manije in psihotične blodnje. Prenizka aktivnost hotenja se izraža v obliki depresivnih simptomov praznine, občutij nesmisla, odsotnosti volje in motivacije, utrujenosti in izčrpanosti. Čustvo hotenja ustvarja vašo resničnost, tako da oblikuje vaša vzročna prepričanja o naravi sveta iz zaznavanja povezanih dogodkov.

Jedrno čustvo hotenja je tisto, ki vas spodbuja, da v svojem okolju iščete vire, ki nam bodo pomagale preživeti, naj bo to lokacija okusne hrane ali povezava do nove spletne zmenkarske storitve. Hotenje omogoča, da greste v svet in z zanimanjem iščete vire, potrebne za življenje. Glavna snov, na osnovi katere deluje nevronska mreža hotenja, je dopamin. Dopamin se  sprošča vsakič, ko raziskujete svoje fizično, družbeno, informacijsko okolje. Delovanje sistema hotenja lahko opazujete od trenutka ko se zbudite: kje je vaš telefon, kje je kava, kaj se dogaja, kaj ste zamudili. Čustvo hotenja je vpleteno v vse vaše delovanje, od vašega nenehnega ustvarjanja pomena z iskanjem pomembnih povezav v okolju, do zasvojenosti v svoji patološki obliki. Če ste zasvojeni s socialnimi omrežji, jih nenehno odpirate, listate, iščete. Ob tem se spošča dopamin ter vas ohranja v prijetnem stanu budnega pričakovanja. Ugodja ne doživlja tisto, kar hočete, ampak da hočete.

Nasprotje stanja aktivnega delovanja sistema hotenja so občutki nesmisla, brezbrižnosti, brezvoljnosti, ko vas nič več ne navdihuje, da bi kaj hoteli in iskali. Ena od oblik depresij je Izklop čustva hotenja predstavlja eno od oblik depresij. Gre za instinktivno zaščito, ko se vašemu organizmu iz tega ali drugega razloga zdi bolje, da vegetirate in ste videti “mrtvi”. Če vaš sistem hotenja ne deluje, je vaše duševno delovanje tako okvarjeno, da ne morete kvalitetno živeti. Izklop nevronske mreže hotenja je naravni odziv na frustracijo še enega temeljnega jedrnega čustva, navezanosti. Frustracija navezanosti v obliki kakšrne koli izgube  pomembne osebe spodbudi jedrno čustvo ločitvene stiske. Ločitvena stiska je psihična bolečina, ki sproži mehanizme panike in žalovanja. Ko je aktivno čustvo ločitvene stiske, se nevronska mreža hotenja deaktivira.

Ena od novih metod za zdravljenje depresije v razvoju so tako metode uravnavanja primarnih čustvenih sistemov hotenja in igre z globoko možgansko stimulacijo. Globoka možganska stimulacija je kirurški poseg, pri katerem elektrode implantiramo na ciljna mesta v možganih. Elektrode nato ustvarjajo električne impulze, ki nadzorujejo nevronsko aktivnost ciljnih možganskih struktur in nevronskim mrež. Stimulacijo nadzira programirljivi generator, ki je nameščen pod kožo v zgornjem delu prsnega koša. Leta 2014 smo v Sloveniji metodo prvič uporabili za zdravljenje distonije, nevrološke bolezni ponavljajočega se nehotenega krčenja mišic. Za zdravljenje duševnih motenj je metoda še v fazi prehajanja v klinično uporabo.

***

Davis, K. L., Montag, C. (2019). Selected principles of Pankseppian affective neuroscience. Frontiers in neuroscience, 12(1), 1025.
Badt, K. (2017). A Conversation with Neuroscientist Jaak Panksepp. Dostopno na https://www.huffpost.com/entry/depressed-your-seeking-sy_b_3616967.

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Hvaležna sem za opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVITE NAPAKO.

Besedila na spletni strani so vam za uporabo na razpolago pod licenco Creative Commons: Vsebine lahko kopirate in delite ter urejate, predelujete in vključujete v lastna dela pod pogojem priznanja in navedbe avtorstva (https://mceh.si).

 

By M. Č.

Malka Čeh je nevro/psihoanalitična psihoterapije in magistra psihoterapevtske znanosti. Psihoterapevtsko delo opravlja v Zasebni psihoterapevtski kliniki RRPI. Kontakt: malka.ceh@rrpi.si in 051 383 879.

3 comments

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *