Teoretično-tehnična izhodišča

Psihoterapijo vodim po principih psihoanalitične psihoterapije, ki jih dopolnjujem s tehnikami eksistencialne psihoterapije in pozitivne psihologije, fenomenološkega raziskovanja in motivacijskega intervjuvanja. S psihoanalitično metodo vam v psihoterapiji odpiram prostor za izražanje in raziskovanje, nadzorovano soočanje in predelovanje, spodbujam vašo iniciativo in aktivno sodelovanje. V procesu sledim predvsem vašemu notranjemu dogajanju ter redkeje postavljam direktivne vsebinske okvirje. S filozofijo eksistencialne psihoterapije in tehniko fenomenološkega raziskovanja v psihoterapevtskem odnosu ustvarjam prostor brezpogojnega sprejemanja. Svojo temeljno vlogo vidim v podpori in opogumljanju za odkrivanje in soočanje, ponujanju alternativnih interpretacij ter oblikovanju predlogov za eksperimentiranje.

Ker sem po osnovni usmeritvi psihoanalitični psihoterapevt, je moja temeljna delovna predpostavka obstoj nezavednega. Predpostavljam torej, da se zmeraj ne zavedate vsega svojega zaznavanja, doživljanja, odzivanja, ravnanja ali vzrokov zanje. V psihoanalitični psihoterapiji raziskujemo, spoznavamo in sprejemamo nezavedne ter od zavesti odcepljene vsebine, ki na vas učinkujejo in usmerjajo vaše življenje, ne da bi imeli nad njimi pregled ali nadzor. Vsebinam s podoživljanjem in ozaveščanjem postopoma odvzemamo moč ter povečujemo njihovo sprejemljivost in obvladljivost. Psihoterapevtki odnos vam pri tem zagotavlja varno okolje s stalno podporo, korektivno izkušnjo sprejemanja in pomočjo pri osvetljevanju različnih perspektiv. V psihoterapiji preizkušate, oblikujete in posplošujete drugačne vzorce čustvovanja, razmišljanja, ravnanja.

Psihoanalitične osnove dopolnjujem z drugimi biološkimi, razvojnimi in relacijskimi teorijami in koncepti. Delovno usmeritev razvijam skladno s sodobnimi biološkimi spoznanji evolucijske psihiatrije in pshiologije ter afektivne, kognitivne, socialne in relacijske nevroznanosti. Te discipline dopolnjujejo in popravljajo starejše psihoterapevtske koncepte, ki so bili oblikovani teoretično in osnovani na temelju posamičnih kliničnih primerov. Evolucijska psihiatrija in psihologija pomagata identificirati in razumeti motive in vzroke za vaše čustvene, kognitivne in vedenjske vzorce, ki so pogojeni s filogetenskim kontekstom. Afektivna nevroznanost raziskuje delovanje čustev in motivacije ter jih prepoznava kot osnovne procese vašega delovanja. Relacijska nevroznanost odkriva, kako so na vaš razvoj vplivali zgodnji odnosi, socialna nevroznanost pa pojasnjuje fiziološko podlago družbenih interakcij in odnosov. Kognitivna nevroznanost nam prispeva vedenja o tem, kako zaznavate ter kako se učite in oblikujete vzorce in navade.

 

Psihoterapija M. Čeh