Različne vrste psihoterapije se med seboj močno razlikujejo. Za nekatere pravimo, da so bolj kognitivno-vedenjske. To pomeni, da se težavam in njihovemu razreševanju posvečajo bolj na racionalni ravni. V takšni psihoterapiji lahko oblikujete in poskušate različne strategije in trike, s katerimi skušate preusmeriti svoje razmišljanje in spremeniti svoje navade. Srečanja so običajno bolj vnaprej strukturirana in osredotočena na specifične probleme. Na drugem polu so psihoterapije, ki jim pravimo analitične ali globinske. V teh vrstah psihoterapije se bolj posvečamo čustvenemu delu in doživljanju. Pravimo, da delujemo od spodaj navzgor. Težave obravnavamo v kontekstu vaše celotne življenjske zgodbe.
Potek psihoterapije pa zdaleč ni odvisen samo od vrste, ampak veliko od psihoterapevta in od vas samih. Psihoterapevt in klient sta pravzaprav tista dejavnika, ki najmočneje vplivata na psihoterapevtski izid. Če obiskujete psihoterapijo pri dveh terapevtih iste smeri, bo lahko vsaka izkušnja zelo drugačna. Če se pogovarjate s kom, ki psihoterapijo obiskuje pri istem terapevtu, je prav tako zelo verjetno, da bosta imela različni izkušnji. Razlike nujno ne pomenijo, da je ena izkušnja boljša in druga slabša, je pa tudi to mogoče. Predvsem se v vsakem procesu vzpostavita svojevrstni dinamika in klima. Vsaka vrsta psihoterapije vam lahko da kaj dragocenega.