Zanimivosti Arhiv - Psihoterapija M. Čeh

Osebnostne prednosti po Bosche in Bosche

V priročniku Faktor namena lahko sledite predlogu Bosche in Bosche, kako najti svoj življenjski smisel. Avtorja v opisu prvega koraka podajata zanimivo kategorizacijo osebnostnih prednosti. Med kategorijami osebnostnih prednosti navajata graditelja (the builder), govorca resnice (the truth teller), učitelja (the teacher), nadzornika (the overseer) in zaposlovalca (the recruter):

Če ste graditelj, imate radi začetke in radi zaganjate projekte. To so lahko poslovni ali osebni projekti, npr. lansiranje novega izdelka v podjetju, priprava novih strategij dela, adaptacija kopalnice, začetek ukvarjanja z novim interesom ipd. Kot graditelj uživate v načrtovanju, vnašanju jasnosti v kaos, oblikovanju ciljev in iskanju načinov za njihovo doseganje. Pritegnejo vas vloge, v katerih lahko načrtuje sami in brez nadzora. Običajno prevzamete vodilno vlogo v odnosih in ste naravnani na doseganje uspeha.
Če ste govorec resnice, hočete vedeti, kaj se dogaja ter priti zadevam do dna. Postavljate vprašanja, iščete in vrtate, da bi razumeli resnico. Po značaju ste drzni in odkriti ter se ne bojite biti slišani. Ste intuitivni in usmerjeni v prihodnost. Pritegnejo vas priložnosti, ki vam omogočajo, da se poglobite v problem, ga raziščete in razvozlate ter obveščate druge o težavah in nepravilnostih.
Če ste učitelj, radi pomagate spoznavati in razumeti drugim. Vedno se učite sami in naučeno posredujete naprej. Ste potrpežljivi, uživate v poučevanju in radi delite, kar veste. Lahko sta vam bližje predavanje ali pa pisanje. Pritegnejo vas vloge, kjer lahko drugim zagotavljate vsebine, s katerimi širijo svoje obzorje in poglabljajo svoje razumevanje.
Če ste nadzornik, skrbite, da je vse urejeno. Ste organizirani, osredotočeni na podrobnosti in pozorni na potrebe drugih. Ste zanesljivi in uživate v tem, da ste oseba, na katero se lahko drugi vedno zanesejo. V kateri koli situaciji prevzamete pobudo in jo izboljšate. Privlačijo vas vloge, ki vam omogočajo, da skrbite za druge in razvijate organizacijsko strukturo.
Če ste zaposlovalec, ste dobri prepričevalec in imate na druge velik učinek. Ste zavzeti za tisto, kar imate radi, ter si ne morete pomagati, da ne bi te navdušenosti delili z drugimi. Zavzeto govorite o tem, kako je kaj dobro in želite druge navdušiti, kot ste sami. Pritegnejo vas vloge, ki vam omogočajo, da druge vpeljete v svoj svet. Lahko ste odlični prodajalec, zbiralec sredstev, ambasador blagovnih znamk ipd.

Pri ugotavljanju vaše kategorije osebnostnih prednosti si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji.

Kakšno vlogo ste kot otrok igrali v svoji družini?

Ste bili znani kot tisti, ki se prvi odzove in je takoj za akcijo, ne glede na posledice? Se niste obremenjevali s tveganji, da se kaj ne bo izšlo? Ste radi začenjali šolske projekte ali izumljali nove načine početja? Potem ste najbrž graditelj.
Ste kot otrok sebi in odraslim postavljali veliko vprašanj? Ste se spraševali, zakaj so ljudje, kakršni so, zakaj počno, kar počnejo, kako delujejo naravni pojavi in naprave? Ste bili drzni in se niste bali povedati svojega mnenja? Potem ste najbrž govorec resnice.
Ste druge otroke radi učili novih iger in kako kaj narediti? Ste radi delili, kar ste izvedeli in kar veste? Vas je navdušilo, ko je komu kaj uspelo pod vašim vodstvom? Potem ste najbrž učitelj.
Ste bili kot otrok skrbni do drugih ljudi in bitij? Vas je prizadelo, če so ljudje ali živali trpeli? Ste opazili, če potrebujejo vašo pomoč? Ste iskali priložnosti pokazati, kako ste odgovorni. Ste imeli radi igre, ki niso nikogar izključevale? Potem ste najbrž nadzornik.
Ste bili tisti, ki daje pobude in druge otroke prepriča v akcijo? Ste otroke in odrasle znali prepričati s svoje ideje? Ste svoje najljubše igrače, izkušnje ali misli navdušeno delili z drugimi? Potem ste najbrž zaposlovalec.

Kaj bi počeli ves dan, če ne bi potrebovali denarja?

Začeli bi se ukvarjati z novimi interesi. Preuredili bi okolico hiše ali pa prenovili pohištvo. Zagnali bi humanitarno akcijo.
Z branjem ali gledanjem dokumentarnih vsebin bi raziskovali področje, ki vas zanima. Pisali bi knjige, bloge, snemali podcast, pripravljali predavanja.
Vključili bi se v kampanje ozaveščanja in informiranja. Izvajali bi poučne delavnice ali nudili inštrukcije. Naučili bi se nove veščine, da bi jo širili naprej.
Lotili bi se humanitarne dejavnosti. Pomagali bi ogroženim skupinam ali živalim. Opozarjali bi na nepravičnosti.
Pridružili bi se družbenim kampanjam in gibanjem, ki so vam pomembne ter aktivno sodelovali v širjenju in razvijanju idej.

Po kakšen nasvet bi k vam prišli prijatelji?

Prijatelji se na vas obrnejo, ko potrebujejo strateški nasvet, pomoč pri reševanju problemov, strokovno perspektivo. Vidijo vas kot nekoga, ki razmišlja na široko, ne da bi bil čustven.
Prijatelji se na vas obrnejo, ko želijo iskreno mnenje ali prave informacije. Po vašem priporočilu vprašajo glede družbeno aktualnih problemov, glede problemov v službi, osebnih vprašanj in ko česa ne vedo.
Prijatelji se na vas obrnejo, ko česa ne znajo in bi se tega radi naučili. Imajo vas za dovolj potrpežljivega, da jim boste pomagali in pokazali, kako se kaj skuha, nastavi elektronska naprava ali kako izpolniti obrazec.
Prijatelji se na vas obrnejo, ko potrebujejo podporo. Če se jim pokvari avto, če potrebujejo varstvo domače živali, pokličejo vas. Na vas se lahko zmeraj zanesejo.
Prijatelji se na vas obrnejo, ko se ne morejo odločiti ali potrebujejo motivacijo. Imajo vas tudi za osebo, ki jim lahko pomaga razširiti njihovo idejo in ki pozna ogromno ljudi.

Kaj imate radi in česa ne marate?

Radi začenjate nove projekte, tudi če jih ne zaključite. Nove ideje vas navdajo z navdušenjem in pričakovanjem. Radi načrtujete, postavljate cilje, rešujete probleme.
Imate področje, ki vas posebej zanima in o katerem ogromno veste. Radi pridete stvari do dna in običajno preverjati vire informacij. Motijo vas lažne novice.
Radi ljudi vodite in spodbujate, da se česa naučijo. Moti vas, če ne vedo najboljšega načina, kako se česa lotiti.
Radi skrbite za druge, jim pomagate in jim nudite oporo. Občutek, da vas ljudje potrebujejo in ko naredite nekaj dobrega, vas izpopolnjuje. Moti vas, da se dogajajo krivice.
Z ljudmi radi delite ideje, ki vas navdušujejo. Radi delite svoje interese in nad njimi navdušite druge.

Tipi osebnosti

Osebnost je skupek vaših značilnosti na vseh področjih vašega delovanja, npr. v doživljanju (zaznavanju, čustvovanju, razmišljanju) in obnašanju. Osebnost poimenujemo tudi karakter ali značaj. Vaša osebnost je edinstvena in neponovljiva, ste si pa v posameznih lastnostih s kom lahko zelo podobni. Tako kot poskušamo kategorizirati barve, poskušamo kategorizirati tudi osebnosti. Osebnosti dveh ljudi sta si lahko tako podobni, kot sta si podobna dva sosednja odtenka rumeno-oranžne na barvnem krogu. Med njima težko potegnemo ločnico in kje potegnemo ločnico med rumeno in oranžno barvo, je stvar dogovora. Tudi natančnost določanja barve je stvar dogovora. Eskimi imajo veliko besed za poimenovanje bele barve. Enako je stvar dogovora tudi, kje vlečemo ločnice med množicami osebnosti.

V sodobnem psihoanalitičnem kontekstu poznamo psihopatske (antisocialne) osebnosti, narcistične osebnosti, shizoidne osebnosti, paranoidne osebnosti, depresivne osebnosti, odvisnostne osebnosti, manične osebnosti, mazohistične osebnosti, anskiozne oz. fobične osebnosti, obsesivno-kompulzivne osebnosti, histerične oz. histrionične osebnosti, borderline osebnosti. Za vse naštete tipe osebnosti velja, da so oblikovani preprosto na osnovi združevanja osebnostnih lastnosti v množice. Obstoječe kategorije ne izhajajo iz nobene naravne zakonitosti in imajo predvsem opisno vrednost. Pomagajo vam lahko kot bližnjice pri razumevanju sebe in drugih. Pri tej je koristno ohraniti v mislih, da gre za zelo pavšalne pojme.

Poskusni test osebnosti

Če radi rešujete osebnostne vprašalnike, ste v pisani družbi. Prvim poskusom ocenjevanja in kategoriziranja osebnosti lahko v preteklosti sledimo vse do antike in še dlje. Najbrž najbolj znana osebnost, za katero veste, da je ljudi poskušala kategorizirati v osebnostne tipe, je grški zdravnik Hipokrat. Okoli 400 let pred našim štetjem je sestavil kategorizacijo štirih karakterjev: sangvinika, flegmatika, melanholika, kolerika. Druga antična ocenjevanja osebnosti so temeljila na različnih drugih bolj ali manj veljavnih in zanesljivih osnovah. Zgodnji antični spisi navajajo pristope, kot so interpretacija sanj ali znamenj bogov, preroška ugibanja, neposredno opazovanje in intervjuvanje, analiza rodovnika ali fizionomskih značilnosti. Poskuse osebnostnega ocenjevanja najdemo v Stari zavezi, več kot 3000-letno tradicijo ocenjevanja osebnosti pa ima tudi Kitajska. Država je namreč uporabljala precej izpopolnjen sistem ocenjevalnih postopkov za izbor vladnih uradnikov in nekateri od testov so bili namenjeni oceni osebnih lastnosti kandidatov.[1] Skozi zgodovino sledimo veliki množici poskusov ljudi razvrstiti v tipe in kategorije. Posebej aktivna prizadevanja so se pojavila v začetku 20. stoletja, ko je začela psihoanaliza glasno opozarjati na slepe pege, ki jih lahko pri sebi spregledate.[2] Prvi samoocenjevalni vprašalnik je razvil ameriški psiholog Robert S. Woodworth med prvo svetovno vojno z namenom zgodnjega odkrivanja psihiatričnih težav med ameriškimi vojaki.[3] Sledili so številni drugi, med prvimi še danes v uporabi razširjen Minnesotski multifazični osebnostni vprašalnik MMPI (Minnesota Multiphasic Personality Inventory).

Zadnji dve desetletji ocenjevalne instrumente in teorije osebnosti razvija tudi afektivna nevroznanost; nevroznanstvena disciplina, ki raziskuje čustva.[4] Lestvico osebnosti afektivne nevroznanosti ANPS[5] vam pripravljam za uporabo na spletni strani in za ta namen izbiram tehnično rešitev. Za poskus sem izbrala orodje z vgrajenim Eysenckovim osebnostnim vprašalnikom (EPI, Eysenck Personality Inventory). EPI vprašalnik je zasnovan za merjenje dveh pomembnih dimenzij osebnosti, to sta ekstravertost in nevroticizem. Ekstravertnost pomeni odprtost, družabnost, živahnost v nasprotju z introvertnostjo, ki se odraža kot zaprtost, zadržanost, previdnost in usmerjenost vase. Nevroticizem pomeni čustveno labilnost, zaskrbljenost, občutljivost, razdražljivost in je nasprotje čustvene stabilnosti. Vprašalnik je sestavljen iz 57 trditev, ki jih ocenjujete glede na svoje strinjanje z njimi. Rezultat vas na vsaki dimenziji uvrsti nekje med visoko in nizko izraženost posamezne osebnostne lastnosti.[6] Skupni rezultat vaše pozicije na obeh dimenzijah osebnosti vas umesti v polje štirih karakterjev: sangvinika, flegmatika, kolerika in melaholika. Če testa še niste reševali in vas zanima vaš rezultat, ga lahko preizkusite tukaj:

>>> EPI TEST OSEBNOSTI <<<

***

[1] Butcher, J. N. (2009). Clinical personality assessment: history, evolution, contemporary models, and practical applications. V Butcher, J. N. (ur.), Oxford handbook of personality assessment (str. 5–25). Oxford: Oxford University Press.
[2] Konnikova, M. (2018). The enduring allure of the personality quiz. Dostopno na https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/the-enduring-allure-of-the-personality-quiz (30. 9. 2019)
[3] Butcher, J. N. (2009). Clinical personality assessment: history, evolution, contemporary models, and practical applications. V Butcher, J. N. (ur.), Oxford handbook of personality assessment (str. 5–25). Oxford: Oxford University Press.
[4] Geir, P., Selsbakk, J. M., Theresa, W., & Sigmund, K. (2014). Testing different versions of the affective neuroscience personality scales in a clinical sample. PloS one, 9(10), 109–134.
[5] Pingault, J. B., Falissard, B., Côté, S., & Berthoz, S. (2012). A new approach of personality and psychiatric disorders: a short version of the Affective Neuroscience Personality Scales. PloS one, 7(7), 41–49.
[6] Bodling, A. M. in Martin, T. (2011). Eysenck Personality Inventory. V Kreutzer J.S., DeLuca J. in Caplan B. (ur.), Encyclopedia of clinical neuropsychology. New York: Springer.