Epizodična impulzivna motnja

Ste kdaj opazili, da lahko tri od štirih osnovih čustev po Ekmanu in Plutchiku[1] povežemo z najbolj znanimi duševnimi motnjami? Pretirana žalost je značilna za depresijo, pretirano veselje za manijo oz. bipolarno motnjo. Pretiran strah je značilen za anksiozne motnje, kot so generalizirana anksioznost, socialna anksioznost, panične motnje, specifične fobije. Kaj pa, če je čustvo,… Continue reading Epizodična impulzivna motnja

Narcistična osebnostna motnja

Narcistična osebnostna motnja je motnja osebnosti, ki se lahko razvije pri narcističnem karakterju. Karakter je množica relativno trajnih karakteristik, ki se kažejo na vseh področjih človekovega delovanja, npr. v čustvovanju, zaznavanju, razmišljanju, pomnjenju, predpostavljanju, izražanju, vedenju. Psihologija osebnosti, ki si prizadeva ljudi glede na te značilnosti klasificirati v različne tipske kategorije, ima dolgo in bogato… Continue reading Narcistična osebnostna motnja

Visoko funkcionalna duševna motnja: nevidne bitke uspešnih

Splošno prepričanje duševne motnje običajno povezuje z umikanjem, zaostajanjem, nezmožnostjo, pasivnostjo in posledicami, ki se jasno odražajo v življenjskem statusu, slogu, dosežkih in osebnostnih značilnosti. Duševnim motnjam je pogosto zelo zmotno pripisano, da se odražajo kot težave v vsakdanjem delovanju, na primer na poklicnem področju ali v družbenih odnosih. Če ste družbeno in poklicno uspešni,… Continue reading Visoko funkcionalna duševna motnja: nevidne bitke uspešnih

Panični napadi in panična motnja

Panična motnja označuje anksiozno motnjo, pri kateri doživljate ponavljajoče se panične napade brez jasnega sprožilca. Panični napad sestavljajo nenadni intenzivni strah ali močno nelagodje ter telesni simptomi, kot so razbijanje in pospešeno bitje srca, hitro in plitko dihanje, potenje, tresenje ali trepetanje, dušenje, davljenje, bolečine v prsih, slabost, trebušne bolečine, vrtoglavica, nezavest, mrzlica, oblivanje, ortplost,… Continue reading Panični napadi in panična motnja

Milenijci (generacija 1986-2000)

Milenijci, generacija Y, neksterji, ipsilonarji ste v Sloveniji rojeni med 1986 in 2000. Zaradi razdrobljenosti slovenskega okolja so lahko generacijske meje tudi nekoliko zabrisane. V zahodnejšem svetu je spodnja letnica postavljena v 1980. Psihoterapevtsko delo z milenijci je pogosto pod vplivom okoliščin, ki povzročajo specifično notranjo konfliktnost: Kar vam širša okolica sporoča, je lahko v… Continue reading Milenijci (generacija 1986-2000)

Zdravljenje duševnih motenj

Zdravljenje duševnih motenj in pomoč iz duševne stiske obsega različne pristope. Med temi so skupinske in individualne psihoterapije, psihološko, psihosocialno, psihoterapevtsko svetovanje, bolnišnično in izvenbolnišnično psihiatrično zdravljenje z zdravili ali elektrokonvulzivnimi terapijami, različni skupinski podporni programi, podporne skupin za samopomoč ter še različne druge alternativne metode. V grobem lahko pristope zdravljenja in pomoči kategoriziramo v… Continue reading Zdravljenje duševnih motenj

Duševne motnje

S pojmi duševne (psihične, psihiatrične) motnje (bolezni) označujemo akutne, ponavljajoče se ali trajne vedenjske, kognitivne, čustvene vzorce (množice simptomov, sindrome), ki vam povzročajo znatno duševno stisko, ovirajo vaše vsakodnevno delovanje ter pomembno negativno vplivajo na kakovost vašega življenja.[1] Izjemnega pomena se mi zdi poudariti, da se “motenost” nanaša na tisto, kar moti vas, in ne… Continue reading Duševne motnje

Duševno zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija WHO (World Health Organization) duševno zdravje pojasnjuje kot stanje dobrega počutja, v katerem prepoznavate svoje sposobnosti, se učinkovito spoprijemate z običajnimi vsakodnevnimi stresnimi faktorji ter s svojim delom produktivno in plodno prispevate v svoje dobro in dobro družbene skupnosti. Duševno zdravje ni le odsotnost duševne motnje, ampak stanje duševnega blagostanja, v katerem… Continue reading Duševno zdravje