Psihopatska osebnostna motnja

Psihopatski karakter je ena osebnostnih motenj, deležnih posebnega družbenega zanimanja in hkrati zelo različnih predstavitev. Nekateri psihopatsko motnjo povezujejo predvsem s pomanjkanjem vesti in morale, tudi z zlonamernostjo ali nasilnostjo. Tema je priljubljen predmet priročnikov, blogov, poljudne znanosti, pop kulture, dokumentarcev, ki psihopatske značilnosti prikazujejo na raznolikih primerih vplivnežev, bogatašev, partnerjev, ljubimcev, prevarantov, morilcev itd.… Continue reading Psihopatska osebnostna motnja

Osebnostne motnje

Kot osebnostne motnje označimo neobičajna stanja, ki se sočasno izražajo na vseh področjih človekove osebnosti. Ta področja so na primer čustvovanje, zaznavanje, doživljanje, razmišljanje, pomnjenje, predpostavljanje, izražanje, vedenje itn. Osebnost ali karakter razumemo kot množico vaših značilnosti s teh področij. Psihologija osebnosti si prizadeva ljudi glede na osebnostne značilnosti razvrščati v različne tipske kategorije. Ima… Continue reading Osebnostne motnje

Borderline motnja

Borderlina motnja, mejna motnja ali čustveno nestabilna motnja imenujemo sindrom trajnih vzorcev čustvene nestabilnosti in impulzivnosti, čustvenega preplavljanja, difuzne identitete, nestabilnih odnosov in impulzivnega vedenja.[1],[2] Ime “borderline” je sindrom dobil zaradi predpostavke, da gre za osebnostno strukturo, ki je na meji med t. i. “nevrotično” in psihotično organizacijo. Prvi pomembni zapisi o borderline motnji iz… Continue reading Borderline motnja

Shizoidna osebnostna motnja

Shizoidna osebnostna motnja je motnja osebnosti, ki se lahko razvije pri shizoidnem karakterju. Osebnost razumemo kot skup človekovih značilnosti, ki se kažejo na vseh področjih njegovega delovanja, npr. v čustvovanju, zaznavanju, razmišljanju, vedenju, odnosih itn. Shizoidna osebnost imenujemo množico osebnostnih značilnosti, ki se izraža predvsem kot družbena odmaknjenost. Poleg shizoidne osebnosti poznamo še npr. narcistično… Continue reading Shizoidna osebnostna motnja

Anksiozne motnje

Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje in vrsta čustvenih duševnih motenj.

Anksiozne motnje so duševne motnje, za katere so značilne različne oblike prekomerne bojazni, ki se lahko pojavlja bodisi kot strah pred jasno bodisi kot tesnoba zaradi nejasne nevarnosti. Lahko vas je strah specifičnih objektov (predmetov, živali, ljudi) ali situacij, npr. nastopanja in pajkov. Lahko pa je bojazen prosto lebdeča in ji ne morete določiti jasnega… Continue reading Anksiozne motnje

Socialna anksiozna in fobična motnja

Socialna anksiozna in socialna fobična motnja, za kateri uporabljamo tudi izraza socialna anskionost in socialna fobija, sodita med anksiozne oy. tesnobne motnje. Anksiozne motnje so motnje, pri katerih doživljate prekomerna občutja strahu, ki jih aktualne okoliščine objektivno ne upravičujejo. Neutemeljenosti svojih občutkov se pri tem lahko zavedate, vendar vam to ne pomaga ali pa celo… Continue reading Socialna anksiozna in fobična motnja

Epizodična impulzivna motnja

Ste kdaj opazili, da lahko tri od štirih osnovih čustev po Ekmanu in Plutchiku[1] povežemo z najbolj znanimi duševnimi motnjami? Pretirana žalost je značilna za depresijo, pretirano veselje za manijo oz. bipolarno motnjo. Pretiran strah je značilen za anksiozne motnje, kot so generalizirana anksioznost, socialna anksioznost, panične motnje, specifične fobije. Kaj pa, če je čustvo,… Continue reading Epizodična impulzivna motnja

Narcistična osebnostna motnja

Narcistična osebnostna motnja je motnja osebnosti, ki se lahko razvije pri narcističnem karakterju. Karakter je množica relativno trajnih karakteristik, ki se kažejo na vseh področjih človekovega delovanja, npr. v čustvovanju, zaznavanju, razmišljanju, pomnjenju, predpostavljanju, izražanju, vedenju. Psihologija osebnosti, ki si prizadeva ljudi glede na te značilnosti klasificirati v različne tipske kategorije, ima dolgo in bogato… Continue reading Narcistična osebnostna motnja

Kako se razlikujejo psihoterapevt, psihiater in psiholog?

Psihoterapevt opravlja psihoterapijo. To pomeni, da vam pomaga predvsem s sistematično strukturiranim delovnim odnosom in nadzorovanim usmerjenim pogovorom. Uporablja lahko tudi alternativne tehnike in vaje, kot so risanje, igre vlog, upodabljanje, ples ipd. Psihoterapevt poklic pridobi s klinično specializacijo, njegova osnovna izobrazba pa ni nujno psihoterapevtska. Za opravljanje psihoterapevtskega dela se lahko poleg psihoterapevtov specializirajo… Continue reading Kako se razlikujejo psihoterapevt, psihiater in psiholog?

Visoko funkcionalna duševna motnja: nevidne bitke uspešnih

Splošno prepričanje duševne motnje običajno povezuje z umikanjem, zaostajanjem, nezmožnostjo, pasivnostjo in posledicami, ki se jasno odražajo v življenjskem statusu, slogu, dosežkih in osebnostnih značilnosti. Duševnim motnjam je pogosto zelo zmotno pripisano, da se odražajo kot težave v vsakdanjem delovanju, na primer na poklicnem področju ali v družbenih odnosih. Če ste družbeno in poklicno uspešni,… Continue reading Visoko funkcionalna duševna motnja: nevidne bitke uspešnih