Kdaj vam pomaga psihoterapija?

Psihoterapija je temeljna oblika duševnega zdravljenja in osebnostne rasti. Različne vrste psihoterapije za doseganje teh ciljev uporabljajo različne pristope. Najbolj razširjene so pogovorne tehnike, ki so lahko bolj ali manj strukturirane, poleg teh pa so v uporabi tudi druge oblike izražanja in učinkovanja, npr. gibanje, risanje, glasba ipd. Psihoterapija s svojimi širokim naborom pristopom posega na več ravni duševnega zdravja in kakovosti življenja:

  • zdravljenje duševnih (čustvenih in osebnostnih) motenj,
  • blaženje duševnih stisk,
  • spreminjanje neželenih vedenjskih, miselnih, čustvenih vzorcev,
  • osebnostno rast.

ZDRAVLJENJE IN OBVLADOVANJE DUŠEVNIH MOTENJ

Duševna motnja je skupek vzorcev čustvovanja, mišljenja in/ali vedenja, ki vam povzročajo duševno stisko, vas ovirajo v delovanju ter slabšajo kakovost vašega življenja. Takšni duševni vzorci so lahko trajni, ponavljajoči ali pa se pojavijo v obliki ene epizode.[1] Poznamo različne duševne motnje, ki se pojavljajo v različnih oblikah, vsem skupni pa so kombinacija nezaželenih ali odklonskih misli, zaznav, čustev, vedenj, odnosov. Med duševne motnje vštevamo čustvene motnje, kot so depresija, anksioznost, izgorelost, osebnostne motnje, kot so psihopatska, narcistična, mazohistična motnja, psihotične motnje, kot sta shizofrenija in akutna psihoza, nevrodegenerativne motnje, kot je demenca, ter biodiverzitetne duševne motnje, kot so motnje avtističnega, spolnega in seksualnega spektra.[2] Psihoterapija lahko ponudi metode celostnega zdravljenja čustvenih in osebnostnih motenj, medtem ko pri celostnih obravnavi psihotičnih motenj najpogosteje predstavlja dopolnilni pristop. Pri nevrodegenerativnih motnjah vam psihoterapija pomaga pri soočanju s posledicami motnje ter pri obvladovanju negativnih dejavnikov, ki pospešujejo napredek motnje, npr. depresivno in tesnobno razpoloženje, zasvojenost s psihoaktivnimi snovmi ipd. Čustvene, psihotične in nevrodegenerativne motnje lahko zdravimo tudi psihiatrično, tj. s kemičnimi, kirurškimi, električnimi ipd. sredstvi. Biodiverzitetnih duševnih motenj s psihoterapijo ne zdravimo, ker pri teh ne gre za motnjo v vašem delovanju, ampak za motnjo v interakciji s pretežno biotipično okolico. Psihoterapija v takšnih interakcijskih in sekundarnih motnjah pomaga pri soočanju s posledicami škodljive interakcije in pri razvoju strategij amortizacije in soočanja.

BLAŽENJE DUŠEVNIH STISK

Psihoterapija je prva izbira in temeljna metoda za blaženje duševnih stisk, ki so posledica duševnih motenj, motenj v vašem življenjskem okolju in dogajanju ali posledica kritičnih dogodkov. Psihoterapevt nudi empatičen in sočuten prostor, v katerem ste slišani in razumljeni, hkrati pa vas spodbuja in usmerja pri razvijanju in učenju strategij soočanja, sprejemanja in preseganja. Podporno komponento psihoterapije, ki je namenjena predvsem lajšanju duševne stiske, nujno nadgrajujemo s produktivno komponento, ki vas spodbuja k razvoju, spremembi in duševni rasti.

SPREMINJANJE NEŽELENIH VEDENJSKIH, MISELNIH, ČUSTVENIH VZORCEV

Spreminjanje neželenih vedenjskih, miselnih in čustvenih vzorcev je najbolj splošni psihoterapevtski cilj, ki ga zasledujemo v vseh oblikah psihoterapije. Na neželene duševne vzorce se osredotočamo tudi v okviru psihoterapije čustvenih in osebnostnih motenj ter pri obravnavi sekundarnih in interakcijskih motenj. Lahko pa se v psihoterapiji posvetimo omejenemu in osredotočenemu spreminjanju posameznih, izbranih, specifičnih vedenjskih, miselnih in čustvenih vzorcev, kot so:

  • neželeno čustvovanje, npr. preobčutljivost, ranljivost, impulzivnost, čustvena inkontinenca, razdražljivost;
  • perfekcionizem, deloholizem, napetost, zajedljivost, nezmožnost se sprostiti;
  • težave z uveljavljanjem in postavljanjem meja, pretirana ustrežljivost, šibkost, pomanjkanje asertivnosti, sram in krivda, negativna samopodoba, slaba samozavest;
  • pomanjkanje motivacije, volje, izogibanje, težave z odločanjem, odlaganje, zavlačevanje, neučinkovitost,.

OSEBNOSTNA RAST

Psihoterapijo lahko uporabljamo kot način osebnostne rasti, neodvisno od duševnih motenj in duševnih stisk. Psihoterapevtski pristopi vam lahko ponudijo kreativna orodja samoopazovanja in samospoznavanja ter številne načine za oblikovanje drugačnih ter novih načinov delovanja in zaznavanja. S psihoterapijo razvijate svoje temeljne duševne kapacitete in veščine, kot so čustvena in odnosna inteligenca, motivacija, odločnost, integriteta, odprtost, samoiniciativnost.

***

[1] Bolton, D. (2008). What is mental disorder? An essay in philosophy, science, and values. New York: Oxford University Press.
[2] Svetovna zdravstvena organizacija (2019). Mental disorders. Dostopno na https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/mental-disorders (26. 2. 2020).

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Iskreno sem hvaležna za opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVITE NAPAKO.

Besedila na spletni strani so vam za uporabo na razpolago pod licenco Creative Commons: Vsebine lahko kopirate in delite ter urejate, predelujete in vključujete v lastna dela pod pogojem priznanja in navedbe avtorstva (https://mceh.si).

 

Tags: ali psihoterapija pomaga, kdaj pomaga psihoterapija, pri čem pomaga psihoterapija, psihoterapija, razlogi za psihoterapijo, vzroki za psihoterapijo

Related Posts

by
Malka Čeh je specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije in magistrandka psihoterapevtske znanosti. Psihoterapevtsko delo opravlja v fakultetni ambulanti FPZ USF in v Zasebni psihoterapevtski kliniki RRPI. Kontakt: malka.ceh@rrpi.si in 051 383 879.
Previous Post Next Post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

0 shares

Malka Čeh

SPECIALIZANTKA PSIHOTERAPIJE

Magistrandka psihoterapevtske znanosti in specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije. Psihoterapevtsko delo opravlja v fakultetni ambulanti FPZ FSU in v zasebni specialistični kliniki RRPI FPRZ. V psihoterapijo sprejema posameznike in vodi podporne skupine.
SPECIALIZANTKA PSIHOTERAPIJE
Do NOT follow this link or you will be banned from the site!