V psihoterapiji med aktivnim samoraziskovanjem pogosto odkrivate različne notranje konflikte. Izkušnjo enostavnih konfliktov s samimi seboj gotovo imate. Za to vam ni treba v psihoterapijo. Intrapsihični konflikti nastanejo zaradi izključujočih se želja ali potreb ter nasprotujočih si vrednot in norm. So del vašega vsakdanjega življenja. Po eni strani se trudite živeti zdravo, po drugi strani se vam danes ne ljubi na fitnes. Želite biti prijazni, ampak sodelavec vam je stopil na živec. V psihoterapiji odkrivate tudi bolj zapletene konflikte, na katere sicer niste pozorni ali jih ne prepoznate. Predvsem pomembni so konflikti med racionalnim in čustvenim doživljanjem. Ni nenavadno, če se česa bojite, čeprav dobro veste, da vaš strah ni najbolj upravičen. Lahko ste jezni, pa je to v nasprotju z vašimi vrednotami. Če čustvo ocenjujete kot neprimerno, ga mogoče poskusite ignorirati, premagati. Z zavračanjem pa čustvo nujno ne izgine, le vaše občutenje tega postane razpršeno. V psihoterapiji ga skušate izostriti in ozavestiti, da lahko z njim delamo. S čustvi, ki jih ocenjujete kot iracionalna in ki so nenazadnje neprijetna, se je težje soočiti. V psihoterapiji se tudi takšna, racionalno in situacijsko neutemeljena čustva učite prepoznavati, podoživljati, razumeti, sprejeti in spustiti. Postopoma se jih naučite prenašati, potem pa lahko nekatera tudi izzvenijo.

Čustva so primarno namenjena temu, da vas vodijo. So naravni signali, kako se vedete. Ponavljate tisto, kar vam vzbuja prijetna čustva, in se izogibate tistemu, kar vam vzbuja neprijetna čustva. Čustva so različnih vrst. Nekatera so vrojena, druga priučena. Vrojeno čustvo je na primer strah pred naravnimi nevarnostmi, kot so glasni zvoki, tema, tudi samota. To so pogoji, ki človeka življenjsko ogrožajo. Priučena čustva so tista, ki vam na primer pomagajo se družbeno sprejemljivo vesti. Najbrž vas je sram hoditi gole po mestu. Nekatera čustva so kombinacija vrojenih in priučenih čustev. Ta čustva vam pogosto pomagajo vzpostavljati in ohranjati odnose. Naučite se, da izražate vrojeno čustvo žalosti, če to pritegne pozornost koga, ki za vas poskrbi. Naučite se tudi, da vrojenega čustva jeze ne izražate, če se naučite, da izraz naleti na zavrnitev in ogrozi odnos. Lahko se naučite obratno. To je odvisno od okolja, v katerem odraščate. Te vzorce lahko kasneje tudi spreminjate, vendar počasi in včasih zgolj do določene mere. Vrojena in priučena čustva lahko prihajajo v konflikt med seboj ali pa z vašimi racionalnimi pogledi na življenje. Takšni konflikti se zelo različno končujejo. Včasih neko čustvo na bolj ali manj zdrav način odstranite iz območja zavedanja. Včasih vas čustvo pripravi do vedenja, ki vam škodi ali koristi.

Različni deli vašega jaza med seboj nenehno procesirajo takšne konflikte. Nekateri so manj pomembni, drugi bolj. Če te konflikte prepuščate samodejnemu reševanju, so izidi izven vašega dosega zavedanja in nadzora. To je lahko kdaj tudi koristno. Če je vaše počutje slabo, niste zadovoljni, doživljate stiske, so vaši odnosi težavni, pa je mogoče, da se vaši konflikti samodejno ne razrešujejo v vaše dobro. V psihoterapiji iščemo konflikte, na katere v vsakdanjem življenju niste pozorni ali pa jih težko razvozlate. Konflikte rahljamo, tako kot bi rahljali zapletene vozle. Počasi in potrpežljivo, da jih ne zavozlamo še bolj. S pomočjo psihoterapije postaja vaše vsakdanje delovanje bolj utečeno in uglašeno. Naučite se poslušati svoje notranje čustvene signale, s čimer si dajete priložnost preudariti, katerim je dobro slediti in katerim ne. Ko ste na čustveni ravni s seboj bolje spoznani in pomirjeni, lahko dobro poskrbite zase in druge.

 

 

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Iskreno sem hvaležna za opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVITE NAPAKO.

Besedila na spletni strani so vam za uporabo na razpolago pod licenco Creative Commons: Vsebine lahko kopirate in delite ter urejate, predelujete in vključujete v lastna dela pod pogojem priznanja in navedbe avtorstva (https://mceh.si).

 

Leave a Reply