Osnovna čustva

Čustvo je kompleksno subjektivno doživetje, ki se na organski ravni odvije z aktivacijo nevronskih in hormonskih sistemov. Na doživljajski ravni se čustva lahko bolj ali manj zaveste, vaše  jezikovne spretnosti in besedni zaklad jezika samega pa vam omogočajo, da doživetje bolj ali manj natančno ubesedite. Ko o svojem čustvu pripovedujete, ne morete gotovo vedeti, ali si s sogovornikom pod uporabljenimi poimenovanji predstavljata povsem isti občutek. Čustva lahko oba opazujeta zgolj introspektivno; do čustev drug drugega ne moreta dostopati, kot lahko dostopata z vidom do barve puloverja. (O katerem lahko debatirata, ali je rumen ali oranžen.)

Zaradi izključno introspektivne dostopnosti čustvenega doživljanja, smo o čustvih razvili množico teorij. Med najbolj znanimi so James-Langeova teorija, Cannon-Bardova teorija, Schacterjeva in Singerjeva dvofaktorska teorija, ki razpravljajo predvsem o razmerju med organsko (fiziološko in fizično) ter doživljajsko komponento. Poleg različnih predpostavk o mehanizmih nastajanja čustev, obstaja tudi vrsta kategorizacij. William James je leta 1890 predlagal štiri osnovna čustva: strah, žalost, ljubezen in jezo. Paul Ekman je ob koncu 80. letih prejšnjega stoletja z medkulturnimi študijami identificiral šest osnovnih čustev: jezo, gnus, strah, srečo, žalost in presenečenje. Jaak Panksepp je desetletje kasneje z raziskavami možganov odkril sedem jedrnih čustvenih mrež ter pojasnil, da se čustvovanje odvija na več možganskih ravneh.

Primarna raven čustvovanja izhaja iz vašega možganskega debla. Možgansko deblo je najbolj jedrni del možganov, ki zagotavlja prežitvetvene funkcije. Jedrna čustva omogočajo preživetje, tako da sprožajo vedenje: npr. boj ali beg ter iskanje (zaščite, hrane). Z jedrnimi čustvi ste rojeni, kot z neke vrste osnovnim preživetvenim programom, tako kot ste rojeni z občutji lakote, bolečine. Jedrna čustva so tako osnovna, da smo z opazovanjem možganov lahko identificirali njihove osnovne nevronske mreže. Med jedrna čustva vštevamo hotenje (izv. seeking), strah (izv. fear), ločitveno stisko (izv. sadness), jezo (izv. anger), skrb (izv. care), igro (izv. play), sla (izv. lust). Danes ne morete doživeti čistih jedrnih čustev, ker so se na vaše  osnovne nevronske mreže povezale mreže sekundarnega in terciarnega čustvovanja.

Tri možganske ravni vašega čustvovanja
Tri ravni čustvenih sistemov v možganih: področje mrež jedrnih čustev (rdeče), področja mrež sekundarnih čustev (zeleno), področja mrež terciarnega čustvovanja (rumeno)

Mreže sekundarnega čustvovanja se oblikujejo kot nadgradnja vašega osnovnega čustvenega sistema. Nadgradnjo usmerjajo vaše zgodnje izkušnje ter oblikujejo čustvene vzorce, s katerimi je v vašem (predvsem odnosnem) okolju mogoče preživeti. Ponotranjate, kaj je dobro in slabo, nevarno in varno, zaželeno in nezaželeno; kako se čemu izogniti, kako kaj doseči. Z razvojem najbolj zunanjega dela možganos in vaših racionalnih sposobnosti se obstoječi čustveni sistemi povežejo z nadzornimi in jezikovnimi funkcijami ter funkcijami zavedanja. O svojem čustvenem doživljanju lahko razmišljate, se v zvezi z njim odločate, ga usmerjate in uravnavate, ga ubesedite ipd. Vsako vaše čustveno doživetje danes izhaja iz aktivacije številnih nevronskih mrež na vseh treh možganskih ravneh.

Zaradi kompleksnosti celote čustvenega delovanja, končne oblike doživetih čustev težko kategoriziramo. Vaša čustvena arhitektura na sekundarni in terciarni ravni je povsem edinstvena, zato je tudi vsako vaše doživeto čustvo individualno in ne more biti enako čustvu koga drugega. Najbolj enaka so vaša čustva čustvom drugih ljudi (in živali) na primarni ravni. Jedrnim čustvom lahko poleg nevronske mreže razmeroma preprosto prepoznavamo tudi vedenjske komponente:

  • jedrno čustvo hotenja (izv. seeking) vas spodbudi k raziskovanju okolice, iskanju (hrane, zabave, smisla);
  • jedrno čustvo jeze (izv. anger) spodbudi boj, napad (v namen obrambe, pridobivanja, osvajanja);
  • jedrno čustvo strahu (izv. fear) spodbudi beg, umik, izogibanje;
  • jedrno čustvo ločitvene stiske (izv. sadness) spodbudi k ohranjanju stika, preprečevaju izgube odnosa;
  • jedrno čustvo igre (izv. play) spodbudi k igranju, preizkušanju moči, veščin, hierarhije v “neresnem” kontekstu ;
  • jedrno čustvo skrbi (izv. care) spodbuja k skrbi za druge;
  • jedrno čustvu sle (izv. lust) spodbudi spolne aktivnosti.

***

Davis, K. L., Montag, C. (2019). Selected principles of Pankseppian affective neuroscience. Frontiers in neuroscience, 12(1), 1025.

 

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Hvaležna sem za opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVITE NAPAKO.

Besedila na spletni strani so vam za uporabo na razpolago pod licenco Creative Commons: Vsebine lahko kopirate in delite ter urejate, predelujete in vključujete v lastna dela pod pogojem priznanja in navedbe avtorstva (https://mceh.si).

 

6 thoughts on “Osnovna čustva”

  1. Pingback: Jedrno čustvo: hotenje - Malka Čeh, spletna psihoterapija

  2. Pingback: Jedrno čustvo: ločitvena stiska - Malka Čeh, spletna psihoterapija

  3. Pingback: Jedrno čustvo: jeza - Malka Čeh, spletna psihoterapija

  4. Pingback: Jedrno čustvo: strah - Malka Čeh, spletna psihoterapija

  5. Pingback: Jedrno čustvo: sla - Malka Čeh, spletna psihoterapija

  6. Pingback: Jedrno čustvo: igra - Malka Čeh, spletna psihoterapija

Leave a Comment

Your email address will not be published.

Malka Čeh