Jedrno čustvo: jeza

Jeza je čustvo, ki ga prepoznava večina kategorizacij osnovnih emocij. Teh kategorizacij veliko različnih, ker je čustveno doživljanje zelo kompleksno in ker ni dostopno za zunanje opazovanje. Čustva lahko neposredno opazujete le pri sebi in do vaših čustev neposredno dostopate le sami. Drugim lahko o svojih čustvih pripovedujete, vendar ne morete zagotovo vedeti, ali si z vašim sogovornikom pod neko besedo predstavljata isti občutek. Zaradi tega še nismo oblikovali konsenza glede tega, katera so osnovna čustva. Tako kot barve, imajo čustva neskončno odtenkov.

Na to, kako doživljate jezo, vplivata primarna in sekundarna socializacija. Primarna socializacija se je odvijala v vašem zgodnjem okolju in odnosih s pomembnimi odraslimi. Sekundarna socializacija se je odvijala in se še vedno odvija v vašem širšem družbenem okolju. Skozi stike s kulturnimi vsebinami in družbenimi skupinami oblikujete svoja prepričanja, vrednote, norme, predsodke, stereotipe. Vse vaše izkušnje in okolja sooblikujejo miselne in vedenjske, s tem pa tudi doživljajske komponente vaših občutij jeze.

Naravno, instinktivno udejanjanje surovega čustva jeze se izraža kot napad. Če je neposredno izražanje jeze v vašem zgodnjem odnosnem okolju naletelo na negativne odzive, ste se naučili jezo izražati na alternativne načine. Alternativni načini vedenjske realizacije jeze se oblikujejo, ko v primarnem okolju prinašajo manj škode in več koristi. V vaših današnjih življenjskih okoliščinah je ta način lahko še vedno koristen, lahko pa je škodljiv. Na vaš odnos do jeze in njeno doživljanje vplivajo tudi vaše izkušnje jeze drugih.

Glede na izkušnje in skladno s svojimi vrednotami lahko jezo doživljate kot vir moči in sredstvo za doseganje ciljev ali pa kot nevarno motnjo in neželeno karakterno hibo, ki vas ovira in ogroža. Tako vas lahko spodbudi in napolni z energijo ali pa vas izčrpava in onesrečuje. Jeze poleg tega ne doživljate zmeraj enako, ampak bolj in manj intenzivno ter tako ali drugače obarvano. Kako občutite jezo, se lahko razlikuje v različnih življenjskih obdobjih in v različnih življenjskih situacijah. V vsaki od teh komponent se vaše doživljanje jeze razlikuje od doživljanja jeze koga drugega.

Hkrati pa občutja jeze v surovi obliki izhajajo iz dobro opredeljene jedrne nevronske mreže, ki je pri vseh enaka. Nevronske mreže vseh jedrnih čustev se nahajajo v najglobljem delu možganov, tj. v možganskem deblu. V tem delu se nahajajo tudi možganske strukture, ki vzdržujejo ostale življenjsko pomembne funkcije, kot so bitje srca, dihanje, uravnavanje glukoze v krvi, občutek lakote, občutek bolečine itn. Tudi osnovna čustva predstavljajo kritične mehanizme preživetja, tako da usmerjajo vaše instinktivno vedenje.

Instinktivno vedenje sestavlja takšna ravnanja, s katerimi se na določeno okoliščino odzivate samodejno in brez premisleka. Z instinkti ste rojeni, vaše zgodnje izkušnje in kasnejše življenjske vsebine pa osnovne instinkte dodelajo v množico raznolikih odzivov. Vaše čustvo jeze danes ni zgolj instinkt, ampak je nadgrajeno s številnimi nevronskimi mrežami primarne in sekundarne socializacije. Nevronske mreže primarne socializacije se nahajajo v srednji plasti možganov, nevronske mreže sekundarne socializacije pa v zunanji plasti možganov.

Če bi odstranili strukture srednje in zunanje plasti možganov, bi vam ostalo jedrno čustvo jeze, ob katerem bi instinktivno prešli v fizični boj. Jedrno čustvo jeze aktivira grožnja vsemu, kar vam je pomembno. Jeza spodbudi odziv, s katerim zaščitite sebe, pomembne druge, svoje imetje ter odstranite ovire do želenega. Vaše čustvo jeze je tako v osnovi konkurenčno, zaradi česar je od vseh jedrnih čustev s strani okolice najslabše sprejeto. Zaradi tega ste se je lahko naučili izražati na socialno sprejemljivejše načine.

***

Davis, K. L. in Montag, C. (2019). Selected principles of Pankseppian affective neuroscience. Frontiers in neuroscience, 12(1), 1025.
Montag, C. in Panksepp, J. (2017). Primary emotional systems and personality: an evolutionary perspective. Frontiers in psychology, 8(1), 464.
Panksepp, J. (2010). Affective neuroscience of the emotional BrainMind: evolutionary perspectives and implications for understanding depression. Dialogues in clinical neuroscience, 12(4), 533.

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Hvaležna sem za opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVITE NAPAKO.

Besedila na spletni strani so vam za uporabo na razpolago pod licenco Creative Commons: Vsebine lahko kopirate in delite ter urejate, predelujete in vključujete v lastna dela pod pogojem priznanja in navedbe avtorstva (https://mceh.si).

 

By M. Č.

Malka Čeh je nevro/psihoanalitična psihoterapije in magistra psihoterapevtske znanosti. Psihoterapevtsko delo opravlja v Zasebni psihoterapevtski kliniki RRPI. Kontakt: malka.ceh@rrpi.si in 051 383 879.

1 comment

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *