Najbolj odmevni prispevki leta 2019

Časopis Ameriškega medicinskega združenja JAMA (Journal of the American Medical Association) je leta 1883 ustanovljen recenziran medicinski časopis, ki ga 48-krat letno izdaja Ameriško medicinsko združenje. Objavlja izvirne raziskave, preglede in uvodnike, ki zajemajo različne vidike biomedicine. Poleg ostalih ima časopis psihiatrično in nevrološko rubriko, katerih članki so pogosto deležni nemalo medijske pozornosti. Najbolj odmevni prispevki leta 2019 poročajo o raziskavah na naslednjih področjih:

  • uporaba kanabisa pri mladostnikih in tveganje za razvoj depresije, anksioznosti, samomorilnosti v zgodnji odraslosti;[1]
  • uporaba socialnih medijev ter internalizacija in eksternalizacija pri mladih;[2]
  • genetski in okoljski dejavniki avtizma;[3]
  • onesnaženost zraka in psihotične izkušnje v mladostništvu;[4]
  • poskusi vplivanja na spolno identiteto in samomorilnost pri transspolnih osebah;[5]
  • dvosmerna povezanost fizične aktivnosti in depresije pri odraslih;[6]
  • zdravljenje infekcij in tveganje za razvoj duševnih bolezni pri otrocih in mladostnikih;[7]
  • učinek digitalne vedenjsko-kognitivne psihoterapije pri nespečnosti;[8]
  • televizijska oddaja 13 Reasons Why in porast samomorov;[9]
  • uživanje paracetamola v nosečnosti ter motnja pozornosti in hiperaktivnost (ADHD) in avtistična motnja pri otroku.[10]

Najbolj brani letošnji prispevek poroča o ugotovljeni povezanosti uživanja kanabisa pri mladostnikih in povečanega tveganja za razvoj depresije in samomorilnega vedenja kasneje v življenju. Rezultati študije kažejo, da je tveganje za razvoj depresije in samomorilnega vedenja povečano tudi v odsotnosti napovedovalnih znakov. Povezanosti med uživanjem kanabisa in povečanim tveganja za razvoj anksioznih motenj prispevek ne potrjuje. Avtorji na podlagi rezultatov opozarjajo, da bi bilo potrebno bolj aktivno in sistematično ozaveščanje javnosti o škodljivih posledicah uporabe kanabisa.[11] Ob prizadevanjih aktivističnih organizacij za legalizacijo kanabisa in populističnem poročanju njegove uporabnosti za različne namene lahko razvijete skrajna in enostranska prepričanja. Psihoterapevti pogosto srečujemo posledice škodljivih učinkov uživanja kanabisa, ki so jim žal najbolj izpostavljene ravno najbolj ranljive skupine. Psihoaktivne snovi agresivno posegajo v vašo občutljivo možgansko, hormonsko in živčno biokemijo, zato ima njihova uporaba poleg eventulanih pozitivnih zmeraj tudi nezanemarljive spremljajoče negativne stranske učinke.

Avtorji drugega prispevka ugotavljajo, ali lahko čas, ki ga mladostnik dnevno preživi na socialnih omrežjih, napoveduje težave internalizacijskega ali eksternalizacijskega tipa.[12] Internalizacijska simptomatika zajema navznoter usmerjene simptome in se nanaša na mehanizme, ki povzročajo stres, napetost, neugodje in trpljenje mladostnika. Združujejo težave v odnosu s samim seboj in motnje, kot so depresivnost, anksioznost, socialna izolacija in psihosomatske težave. Te duševne težave so močneje vezane na čustvovanje in jih je zlasti pri otrocih in mladostnikih težje zaznati. Eksternalizacijski simptomi so usmerjeni v okolico ter povzročajo neugodje drugim ter konflikte mladostnika z drugimi, zlasti zaradi neupoštevanja družbenih norm. Problemi eksternalizacije združujejo sindrome, ki se odražajo na vedenjskem področju, npr. destruktivno izražanje agresije, delikventnost, kršenje pravil ipd.[13] Rezultati raziskave kažejo, da je preživljanje več časa na socialnih omrežjih povezano predvsem s povečanim tveganjem za razvoj duševnih težav internalizacijskega tipa, deloma pa tudi z razvojem duševnih težav eksternalizacijskega tipa. Povezanost se kaže že pri 30-minutni uporabi socialnih medijev dnevno ter je močnejša pri več kot 3-urni uporabi dnevno.[14]

Prispevek o genetskih, razvojnih in okoljskih dejavnikih razvoja avtizma poroča, da so rezultati študije pokazali 80 % genetsko pogojenost motnje avtističnega sprektra. Razvojni dejavniki, ki zajemajo (nededovane) značilnosti matere, in skupni družbeni dejavniki, ki zajemajao značilnosti socialnega okolja, ne kažejo učinka na razvoj motnje.[15] Tretji prispevek poroča o rezultatih raziskave, ki ugotavlja visoko povezanost med izpostavljenostjo otroka dušikovim oksidom in prašnim delcem v onesnaženem zraku ter psihotičnimi izkušnjami v mladosti. Življenje v mestu je znani dejavnik tveganja za razvoj kliničnih psihotičnih bolezni, kot je shizofrenija, ter subkliničnih psihotičnih motenj, kot sta slišanje glasov in paranoja. Rezultati študije kot enega od možnih vzrokov za to povezanost potrjujejo onesnaženost zraka v urbanem okolju.[16] Naslednji najbolj brani prispevek poroča o študji, ki ugotavlja škodljive učinke izpostavljanja transpolnih otrok in mladostnikov poskusom konverzije. Konverzije so različne psihološke intervence, ki skušajo transspolno spremeniti v cisspolno identiteto. Tovrstni poskusi pritiska na transspolne mladostnike so povezani s hudimi psihičnimi stiskami, duševnimi težavami in kronično samomorilnostjo v odraslosti.[17]

Prispevek o dvosmerni povezanosti fizične aktivnosti in depresije pri odraslih se ukvarja z vprašanjem, ali fizična aktivnost blaži depresivnosti ali depresivnost negativno vpliva na fizično aktivnost. Rezultati raziskave jasno podpirajo hipotezo pozitivnega učinka fizične aktivnosti v obliki blaženja simptomatike depresivne motnje. Da se učinek pokaže, mora biti fizična aktivnost ocenjena objektivno, saj v primeru samoocenjevanja učinek ni potrjen. Avtorji prispevka fizično aktivnost predlagajo kot učinkovito preventivno strategijo v primeru tveganja za razvoj depresivne motnje.[18] Prispevek o zdravljenih infekcijah in duševnih boleznih ugotavlja, ali infekcije pri otrocih in mladostnikih povečajo tveganje za razvoj duševnih motenj. Rezultati študije vzročnosti ne potrjujejo, podajajo pa dokaze o vpletenosti okužb in imunskega sistema v etiologijo različnih duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih.[19] Naslednji prispevek, o uživanju paracetamola v nosečnosti poroča o ugotovitvah študije glede stranskih učinkov zdravila na zarodek. Parecetamol je v uporabi za blaženje bolečin in povišane telesne temperature, rezultati študije pa kažejo, da lahko pri otroku poveča tveganje za razvoj motenj pozornosti in hiperaktivnost (ADHD) in motenj avtističnega spektra.[20]

Prispevek o vplivu televizijske oddaje 13 Reasons Why na porast samomorilnosti se nanaša na oddajo, ki jo je začel predvajati Netflix marca 2013. Serija je takoj sprožila kritike in opozorila organizacij za preprečevanje samomora glede neustreznega prikazovanja samomora, ki lahko spodbudi samomorilnost med gledalci. Oddaja prikazuje dogajanje, ki vodi v samomor glavnega lika 17-letne Hane. Ta svojo osebno zgodbo in razloge za samomor zvočno posname ter posnetke nameni točno določenim ljudem, ki igrajo vlogo v Hannini smrti. Serija je bila ena najbolj gledanih oddaj v letu 2017 in je bila v samo 3 tednih po začetku predvajanja deležna več kot 11 milijonov tvitov. Predstavljena študija v glavni ciljni skupini mladostnikov od 10 do 19 let ugotavlja približno 15 % porast samomorov v prvem mesecu po začetku predvajanja ter povišano stopnjo samomorov nadaljnje tri mesece.[21] Pojav, ko samomor resnične ali fiktivne znane osebe ter ponavljajoče poročanje ob tem sprožata posnemanje in porast samomorilnosti v populaciji, poznamo pod imenom Wertherjev učinek. Ker gre za dobro dokumentiran in znan družbeni pojav, imajo družbeni deležniki visoko odgovornost pazljivega in primernega prikazovanja samomora v medijih.

Med zadnjimi najbolj branimi je prispevek, ki poroča o učinkih digitalne vedenjsko-kognitivne psihoterapije za nespečnost. Avtorji ugotavljajo, da lahko digitalna kognitivno-vedenjska psihoterapija zmanjša nespečnost ter tako izboljša funkcionalno zdravje, psihološko počutje in kakovost življenja. Motnja nespečnosti pomeni zajema spanja s povezanimi dnevnimi učinki, ki se pojavljajo 3 ali več noči na teden vsaj tri mesece zaporedoma. Motnja se pojavlja pri okoli 10 % odraslih in je povezana z motnjami duševnega zdravja, srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa itn. Pogosto pogojuje utrujenost, poslabšane kognitivne zmožnosti, nižjo produktivnost, zmanjšano kakovost življenja, slabo počutje, nezadovoljstvo, težave v odnosih itn. Ena od priporočenih intervenc za zdravljenje nespečnosti je vedenjsko-kognitivna psihoterapija, ki jo sestavlja razkrivanje vzorcev škodljivega razmišljanja vedenja. Pri vedenjsko-kognitivni psihoterapiji se osredotočimo na vedenjsko komponento (nadzor dražljajev, omejevanje spanja, sproščanje, higiena spanja) v kombinaciji s kognitivno komponento (nadzor vsiljivih misli in skrbi). Do digitalne vedenjsko-kognitivne psihoterapije lahko dostopate pred aplikacije Sleepio, ki vam zagotavlja avtomatiziran 12-tedenski program. Programski algoritmi vam v strukturiranih šestih seansah, ki običajno trajajo okoli 20 minut, nudijo personificirane informacije, podporo, nasvete. [22]

***

[1] Gobbi, G., Atkin, T., Zytynski, T., Wang, S., Askari, S., Boruff, J., … in Mayo, N. (2019). Association of cannabis use in adolescence and risk of depression, anxiety, and suicidality in young adulthood: a systematic review and meta-analysis. JAMA psychiatry, 76(4), 426–434.
[2] Riehm, K. E., Feder, K. A., Tormohlen, K. N., Crum, R. M., Young, A. S., Green, K. M., … in Mojtabai, R. (2019). Associations between time spent using social media and internalizing and externalizing problems among US youth. JAMA psychiatry, 76(12), 1266–1273.
[3] Bai, D., Yip, B. H. K., Windham, G. C., Sourander, A., Francis, R., Yoffe, R., … in Gissler, M. (2019). Association of genetic and environmental factors with autism in a 5-country cohort. JAMA psychiatry, 76(10), 1035–1043.
[4] Newbury, J. B., Arseneault, L., Beevers, S., Kitwiroon, N., Roberts, S., Pariante, C. M., … in Fisher, H. L. (2019). Association of air pollution exposure with psychotic experiences during adolescence. JAMA psychiatry, 76(6), 614–623.
[5] Turban, J. L., Beckwith, N., Reisner, S. L. … in Keuroghlian, A. S. (2019). Association between recalled exposure to gender identity conversion efforts and psychological distress and suicide attempts among transgender adults. JAMA psychiatry, 76(9), 1–9.
[6] Choi, K. W., Chen, C. Y., Stein, M. B., Klimentidis, Y. C., Wang, M. J., Koenen, K. C. in Smoller, J. W. (2019). Assessment of bidirectional relationships between physical activity and depression among adults: a 2-sample mendelian randomization study. JAMA psychiatry, 76(4), 399–408.
[7] Köhler-Forsberg, O., Petersen, L., Gasse, C., Mortensen, P. B., Dalsgaard, S., Yolken, R. H., … in Benros, M. E. (2019). A nationwide study in Denmark of the association between treated infections and the subsequent risk of treated mental disorders in children and adolescents. JAMA psychiatry, 76(3), 271–279.
[8] Espie, C. A., Emsley, R., Kyle, S. D., Gordon, C., Drake, C. L., Siriwardena, A. N., … in Freeman, D. (2019). Effect of digital cognitive behavioral therapy for insomnia on health, psychological well-being, and sleep-related quality of life: a randomized clinical trial. JAMA psychiatry, 76(1), 21–30.
[9] Niederkrotenthaler, T., Stack, S., Till, B., Sinyor, M., Pirkis, J., Garcia, D., … in Tran, U. S. (2019). Association of increased youth suicides in the United States with the release of 13 Reasons Why. JAMA psychiatry, JAMA psychiatry, 76(9), 271–279.
[10] Ji, Y., Azuine, R. E., Zhang, Y., Hou, W., Hong, X., Wang, G., … in Wang, X. (2019). Association of cord plasma biomarkers of in utero acetaminophen exposure with risk of attention-deficit/hyperactivity disorder and autism spectrum disorder in childhood. JAMA psychiatry, 76(19), 1–11.
[11] Gobbi idr., 2019.
[12] Riehm idr., 2019.
[13] Forns, M., Abad, J. in Kirchner, T. (2014). Internalizing and externalizing problems. V Levesque, J. R. J. (ur), Encyclopedia of adolescence (1464–1469). New York: Springer.
[14] Riehm idr., 2019.
[15] Bai idr., 2019.
[16] Newbury idr., 2019.
[17] Turban idr., 2019.
[18] Choi idr., 2019.
[19] Köhler-Forsberg idr., 2019.
[20] Ji idr., 2019.
[21] Niederkrotenthaler idr., 2019.
[22] Espie idr., 2019.

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Iskreno sem hvaležna za opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVITE NAPAKO.

Besedila na spletni strani so vam za uporabo na razpolago pod licenco Creative Commons: Vsebine lahko kopirate in delite ter urejate, predelujete in vključujete v lastna dela pod pogojem priznanja in navedbe avtorstva (https://mceh.si).

 

Tags: 13 Reasons Why, adhd, avtistična motnja, avtizem, motnja avtističnega spektra, motnja hiperaktivnosti, motnja nespečnosti, motnja pozornosti, motnja spanja, motnje avtističnega spektra, motnje spanja, nespečnost, psihoterapija motenj spanja, psihotična motnja, samomor, samomorilnost, shizofrenija, socialna omrežja, vpliv kanabisa, vpliva trave, vplive marihuane

Related Posts

by
Malka Čeh je specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije in magistrandka psihoterapevtske znanosti. Psihoterapevtsko delo opravlja v fakultetni ambulanti FPZ USF in v Zasebni psihoterapevtski kliniki RRPI. Kontakt: malka.ceh@rrpi.si in 051 383 879.
Previous Post Next Post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

0 shares

Malka Čeh

SPECIALIZANTKA PSIHOTERAPIJE

Magistrandka psihoterapevtske znanosti in specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije. Psihoterapevtsko delo opravlja v fakultetni ambulanti FPZ FSU in v zasebni specialistični kliniki RRPI FPRZ. V psihoterapijo sprejema posameznike in vodi podporne skupine.
SPECIALIZANTKA PSIHOTERAPIJE
Do NOT follow this link or you will be banned from the site!