Če bi izklopili vaša čustva

Se vam kdaj zdi, da bi bilo življenje lažje, če bi izklopili čustva? Včasih se vam mogoče zdijo povsem nekoristna, nepotrebna in mogoče celo škodljiva. Zaradi neprijetnih čustev se slabo počutite, ste tesnobni, depresivni, frustrirani. Čustva so lahko močnejša od vaše racionalne volje in se zato vedete v nasprotju s svojimi željami ali celo v nasprotju s tem, kar bi bilo za vas najboljše. Lahko se zdi, da vam čustva življenje zgolj otežujejo. Vendar pa brez čustev ne bi bili duševno živi. Čustva so temelj vašega duševnega življenja, in sicer ne le v filozofskem, temveč tudi v biopsihološkem smislu. Če bi si poškodovali strukture možganskega debla, ki procesirajo temeljna, surova čustva, bi padli v komo. Izklopili bi se vsi vaši procesi, ki izvirajo iz temeljnih čustev in nemoteno bi potekali samo še dihanje, bitje srca, vzdrževanje telesne temperature in homeostaze. Če bi vas pri življenju vzdrževali v bolnišnici, bi preživeli. Če bi vas prepustili naravnemu okolju, bi umrli. Čustveno delovanje predstavlja temeljno komponento vašega duha in življenjskega delovanja. Brez čustev ne bi ničesar doživljali, se ničesar zavedali, ne bi se niti premikali in prehranjevali.

Temeljna čustva izhajajo iz možganskega debla in napajajo vse nadgrajena možganske strukture.

Vse vaše duševno življenje se je razvilo iz čustev in iz teh še danes izhaja. S čustvi ste se rodili. Še preden se je dobro razvil vaš vid, preden ste razumeli človeški jezik in preden ste se začeli eksplicitno zavedati svojega obstoja, ste že čustvovali. Ustrašili ste se, se pomirili, se razveselili. Velik del čustvenega procesiranja se tudi danes, ko se povsem zavedate svojega obstoja in govorite več jezikov, odvija brez vaše vednosti. Vse vaše zaznave, misli in dejanja se pretakajo skozi čustveni filter. Vašo pozornost vzbudijo vsebine, ki so čustveno najbolj nabite. Čustva vam pomagajo krmariti skozi gmoto impulzov. Vsak trenutek na vašo mrežnico padajo informacije celotnega vidnega polja: barve, oblike, premiki. Vaš bobnič vsak trenutek zadeva valovanje tisočerih zvokov vaše okolice. Zaveste se tistih vidnih in slušnih dražljajev, ki so za vas pomembni, vsi ostali niso ozaveščeni. Kaj je pomembno, določajo vaša čustva. Pomembno je, česar se ustrašite, na kar se razjezite, kar imate radi, kar želite imeti in zavarovati ter česar ne želite izgubiti. Tako čustveno ovrednoteni impulzi postanejo predmet vaše pozornosti ali vašega delovanja. Če je čustvena vrednost izjemno močna, se lahko vaše delovanje izvrši, še preden se ga zaveste.

Čustva usmerjajo vašo pozornost in vaše delovanje. Če zaznate impulz, ki vas ogroža, se nanj osredotočite ali pa nanj celo samodejno reagirate. Čustva imajo torej v svoji osnovi zmeraj namen vas usmerjati, to je njihov namen obstoja. Primarna čustva, s katerimi ste rojeni, vas usmerjajo na osnovi instinktov. To so usmeritve, ki si jih delite z vsemi drugimi ljudmi in s številnimi živalmi. Če proti vam drvi veliko rjoveče bitje, je zelo verjetno, da boste začeli samodejno bežati. Tega se vam ni treba naučiti, to preživetveno reakcijo ste podedovali od svojih evolucijskih prednikov. Naučili pa ste se številnih drugih odzivov, na primer kako je najbolje, da se odzovete ali se vedete, če je kdo slabe volje, če ste žalostni, če ste jezni, če je kdo napadalen, če vas kdo česa okrivi, če ste veseli, če imate koga radi, če vam je kdo všeč. Naučili ste se, ali so ljudje in življenje do vas praviloma prijazni ali kruti. V zvezi s temi okoliščinah vaše doživljanje in ravnanje usmerjajo sekundarna, naučena čustva. Ta vam lahko povzročajo težave, če ste se jih učili v zahtevnih odnosih in obremenilnih življenjskih pogojih.

Če ste v času formiranja svojih sekundarnih čustvenih mrež doživljali, da so odnosi in življenje polni nepredvidljivih in neobvladljivih nevarnosti in stresorjev, ste se naučili živeti v stalni pripravljenosti. Vaši senzorji so bolj občutljivi, zato se močneje čustveno odzivate: ste anksiozni, jezni, impulzivni. Če so bili impulzi premočni in so vas prestimulirali, ste se lahko zavarovali z izklapljanjem. Naučili ste se tudi, kaj vas ogroža in zaradi česa se sproži vaš primarni čustveni odziv jeze. Naučili ste se lahko, da je bolje obupati, kot se poskusiti uveljavljati ali vztrajati v poskusu zadovoljevanja vaših čustvenih potreb. Zato ste lahko depresivni; žalost je čustvo, ki vas usmerja, da prenehate, če je to bolje kot vztrajati. V nekaterih okoliščinah in odnosih ste se lahko tako zavarovali, danes pa ta strategija ni več najboljša. Naučili ste se tudi, ali ima izražanje jeze, žalosti, strahu dobre ali slabe posledice in ali čustev ni bolje ignorirati. Vaše sekundarno čustveno omrežje se je najbolj aktivno povezovalo tekom otroštva in mladostništva. Kasneje so se vaše življenjske okoliščine, vaši viri in moči in vaši odnosi spremenili, zato vam vaše pred tem povezane čustvene mreže lahko danes ne služijo več najbolje. Po svetu mogoče hodite v težkem viteškem oklepu, ki ga več ne potrebujete in vam otežuje gibanje.

Ali lahko viteški oklep preprosto slečete? Najbrž ne bo šlo. Najprej bo dobro poiskati alternativno obleko, ker vas lahko hospitalizirajo, če bi po svetu hodili goli. Hkrati vas lahko zebe, opeče, nenazadnje pa vam bi bilo najbrž skrajno nelagodno. Verjetno nimate izkušnje, kako je navajati se na življenje brez viteškega oklepa, mogoče pa se spomnite, kako se je bilo navaditi na kakšno večjo posodobitev vašega računalnika ali telefona. Vaše čustvovanje je neskončno bolj zapleteno od programskih sistemov, zato je spreminjanje čustvenega delovanja še toliko težje. Spreminjate ga lahko samo počasi in postopoma, saj ustvarjate novo čustveno vezje. Prevezati želite nevronske poti in avtomatizirati nove odzive, medtem ko stare uporabljate že vse življenje. Prestavite stikalo za luč in opazujte, koliko časa boste segali na napačno mesto. Vaša čustvena stikala so osnova vsega vašega duševnega delovanja. Usmerjajo vaše zaznavanje, razmišljanje, delovanje, odnose z drugimi in z vami samimi, določajo vašo osebnost, vašo prihodnost, vaš vsakdan. Čeprav je sprememba težka naporna in počasna, je vredna truda in časa.

Čustveno učenje poteka počasi, tako kot učenje tujega jezika.Kako se takšnega prestrukturiranja lotite? Najbrž obstaja več načinov in večine ne poznam. Opišem vam lahko, kako to počnemo v psihoterapiji. Psihoterapija deluje na dveh ravneh, na eksplicitni in implicitni ravni. Eksplicitna raven se odvija na površini in jo lažje opazujete. Na eksplicitni ravni vas psihoterapevt spodbuja k raziskovanju, ozaveščanju in pripovedovanju o vašem doživljanju v sedanjosti in preteklosti. Z raziskovanjem in ozaveščanjem doživljanja prihajate v stik s svojimi čustvi, se jih naučite prepoznavat, diferencirat, spoznavat svoje čustvene vzorce. Če čustvo zaznate in prepoznate, se lažje odločate o tem, ali boste skladno z njim ravnali ter kako, kot če čustva ne zaznate in ga ne prepoznate. Ob raziskovanju doživljanja čustva tudi zavedno, namenoma in nadzorovano aktivirate, s čimer se počasi krepi vaš izvršilni nadzor. To pomeni, da pridobivate na kapaciteti samopomirjanja in samovživljanja. Postopoma in nadzorovano se učite novih čustvenih navad, mogoče podobno kot bi se učili igranja instrumenta ali pa novega jezika. Na implicitni ravni psihoterapija deluje odnosno. Vaš psihoterapevt se na vaše čustvovanje odziva drugače, kot so se nanj odzivali in se še danes odzivajo pomembni drugi. Vaš čustveni organizem je postavljen v nov medij, ki se mu samodejno prilagaja, ker ste tako narejeni. Vaši možgani so plastični, zato se hitro prilagodite, ko na vaši poti v službo dvosmerno spremenijo v enosmerno cesto.

Čustev vam ni treba izklopiti, niti jih ne morete. Če to poskušate, lahko izklopite samo svoje zavedanje čustev. Kljub temu nezavedno čustvujete naprej in čustva še vedno usmerjajo vaše zaznavanje, doživljanje, razmišljanje in delovanje. Vi imate samo manj pregleda nad temi vplivi, kot bi jih imeli sicer. Predvsem pa tako zatajite najbolj temeljni del sebe in neprecenljivi vidik življenja samega.

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Iskreno sem hvaležna za vsa opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVI NAPAKO.

 

Tags: čustva, čustvena inteligenca, kako deluje psihoterapija, kako obvladati čustva, kako obvladovati čustva, najbolj brano, obvladovanje čustev, osnovna čustva, psihoterapija, psihoterapija in nevroznanost, temeljna čustva

Related Posts

by
Malka Čeh je specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije in magistrandka psihoterapevtske znanosti. Psihoterapevtsko delo opravlja v fakultetni ambulanti FPZ USF in v Zasebni psihoterapevtski kliniki RRPI. Kontakt: malka.ceh@rrpi.si in 051 383 879.
Previous Post Next Post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

0 shares

Malka Čeh

Magistrandka psihoterapevtske znanosti in specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije

Psihoterapevtsko delo opravljam v fakultetni ambulanti FPZ FSU in v zasebni specialistični kliniki RRPI FPRZ. V psihoterapijo sprejemam posameznike in vodim podporne skupine.
Magistrandka psihoterapevtske znanosti in specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije
Do NOT follow this link or you will be banned from the site!