V vašem telesu živi približno toliko mikroorganizmov, kolikor imate celic. Prestavljajte si; če bi vse vaše mikrobe spremenili v telesne celice, bi lahko iz njih sestavili še enega človeka.[1],[2] Ti mikrobi vam pomagajo živeti: razgrajujejo hrano, iz nje tvorijo vitamine, spodbujajo izločanje hormonov ipd. S svojim delovanjem vplivajo na vaše zdravje (imunski sistem, razpoložljivost energije, uravnavanje apetita in debelost, krvni tlak, alergije ipd.), pa tudi na razpoloženje.[3],[4],[5] Velik del mikroorganizmov, ki prebiva v vašem črevesju, ima merljivi vpliv na vaše možganske in hormonske sisteme. Sestava mikrobov vpliva na vaše stresno odzivanje, tesnobnost, depresivne simptome, socialno vedenje ipd.[6],[7] Skupnost mikroorganizmov v črevesju imenujemo črevesni mikrobiom. Ena novejših raziskav ugotavlja, da sta sestava in raznolikost črevesnega mikrobioma povezana tudi z osebnostjo.[8] Osebnost je relativno trajni skupek vaših lastnosti in vzorcev doživljanja, čustvovanja, razmišljanja, vedenja, delovanja ipd.

Sestava črevesnih mikroorganizmov se pri vsakem človeku zelo razlikuje. Tako kot osebnost. Kot kaže, je vsaj sedem skupin mikroorganizmov povezanih z nekaterimi osebnostnimi značilnostmi. Bolj družabni ljudje, tj. tisti bolj ekstrovertni, socialno vešči in komunikativni, imajo na primer več mikrobov iz rodov Akkermansia, Lactococcus in Oscillospira in manj mikrobov iz rodov Desulfovibrio in Sutterella. Nagnjenost k nevroticizmu, tj. negativnemu čustvovanju, občutljivosti na stres, tesnobnosti, depresivnosti, je povezana z manjšo prisotnostjo mikrobov iz rodu Corynebacterium in Streptococcus.[9] Če je sestava vašega mikrobioma povezana z vašo osebnostjo, vas mogoče zanima, kaj vpliva na to, kako je vaš črevesni mikrobiom sestavljen? To določa veliko dejavnikov. Nekaj je dednih, zelo pomembni pa so prehranske navade, jemanje antibiotikov in drugih zdravil ter prehranskih dopolnil, kajenje in uživanje alkohola ter vaše naravno in socialno okolje.[10],[11],[12],[13],[14] Socialno okolje so ljudje, s katerimi ste v stiku.

Vaši socialni stiki v prvi vrsti določajo raznovrstnost vaših mikroorganizmov. Najnovejše analize mikrobioma črevesja so razkrile, da imajo ljudje z bogateljšimi socialnimi omrežji bolj raznolik mikrobiom. Tesnoba in stres sta nasprotno povezana z zmanjšano raznolikostjo mikrobioma. Oboje predpostavljeno zaradi tega, ker vaši družbeni stiki oblikujejo mikrobno skupnost vašega črevesja. Kot kaže, mikrobe prenašamo eden na drugega. Če se manj družite, izmenjate manj črevesnega mikrobioma. Manj se lahko družite, ker se slabše počutite zaradi svojega mikrobioma.

Družinski člani imajo pogosto podobno sestavo črevesnega mikrobioma, in sicer ne samo tisti v sorodu, temveč tudi in predvsem partnerja. Družine se pogosto podobno prehranjujejo, dihajo isti zrak, lahko imajo tudi podoben življenjski slog, hkrati so v neposrednem fizičnem stiku.[15] Bolj kot ste s kom v stiku, bolj ste si z njim podobni in bolj podobna sta najbrž vajina mikrobioma. Prenos mikrobov je eden od načinov prenašanja različnih vzorcev in lastnosti med ljudmi. Da lahko z zamenjavo črevesnega mikrobioma prenašamo vedenjske vzorce, potrjujejo živalske lažejo. Če skupino tesnobnih in plašnih miši koloniziramo s črevesnimi mikroorganizmi druge skupine, postanejo miši prve skupine bolj drzne in radovedne. Drži tudi obratno.[16],[17] S prenašanjem črevesnega mikrobioma lahko anksiozne in depresivne simptome na miši prenesemo celo iz ljudi.[18],[19],[20]

Temelji razumevanja velikega pomena mikrobioma za človekovo zdravje in počutje so se začeli razvijati na prelomu tisočletja. Danes je mikrobiom eno od najbolj popularnih raziskovalnih področij. Razvijajo se različni načini, kako lahko s preoblikovanjem mikrobioma vplivamo na boljše počutje in zdravje.[21] Sami lahko za zdrav mikrobiom poskrbite z raznoliko prehrano, ki vsebuje veliko zelenjave, polnozrnatih in fermentiranih živih ter malo umetnih sladil.[22],[23],[24]

***

[1] Lapajne, A. (2020). Mikrobiom črevesja. Dostopno na: https://www.ibiom.eu/ (26. 8. 2020).
[2] Warraich, H. (2019). Here’s how many cells in your body aren’t actually human. Dostopno na: https://www.sciencealert.com/how-many-bacteria-cells-outnumber-human-cells-microbiome-science (26. 8. 2020).
[3] Lapanje, 2020.
[4] Malan-Muller, S., Valles-Colomer, M., Raes, J., Lowry, C. A., Seedat, S. in Hemmings, S. M. (2018). The gut microbiome and mental health: implications for anxiety-and trauma-related disorders. Omics: a journal of integrative biology, 22(2), 90–107.
[5] Prescott, S. L., Logan, A. C., Millstein, R. A. in Katszman, M. A. (2016). Biodiversity, the human microbiome and mental health: moving toward a new clinical ecology for the 21st Century. International jounral of biodiversity, 2016(1), 1–18.
[6] Cryan, J. F. in Dinan, T. G. (2012). Mind-altering microorganisms: the impact of the gut microbiota on brain and behaviour. Nature reviews neuroscience, 13(10), 701–712.
[7] Sharon, G., Sampson, T. R., Geschwind, D. H. in Mazmanian, S. K. (2016). The central nervous system and the gut microbiome. Cell, 167(4), 915–932.
[8] Johnson, K. V. A. (2020). Gut microbiome composition and diversity are related to human personality traits. Human microbiome journal, 15(1), 100069.
[9] Johnson, 2020.
[10] Capurso, G. in Lahner, E. (2017). The interaction between smoking, alcohol and the gut microbiome. Best practice & research Clinical gastroenterology, 31(5), 579–588.
[11] Goodrich, J. K., Waters, J. L., Poole, A. C., Sutter, J. L., Koren, O., Blekhman, R., … in Spector, T. D. (2014). Human genetics shape the gut microbiome. Cell, 159(4), 789–799.
[12] Mutlu, E. A., Comba, I. Y., Cho, T., Engen, P. A., Yazıcı, C., Soberanes, S., … in Budinger, G. S. (2018). Inhalational exposure to particulate matter air pollution alters the composition of the gut microbiome. Environmental pollution, 240, 817–830.
[13] Salim, S. Y., Kaplan, G. G. in Madsen, K. L. (2014). Air pollution effects on the gut microbiota: a link between exposure and inflammatory disease. Gut microbes, 5(2), 215–219.
[14] Stewart, C. J., Auchtung, T. A., Ajami, N. J., Velasquez, K., Smith, D. P., De La Garza II, R., … in Petrosino, J. F. (2018). Effects of tobacco smoke and electronic cigarette vapor exposure on the oral and gut microbiota in humans: a pilot study. Peer journal, 6(1), e4693.
[15] Dill-McFarland, K. A., Tang, Z. Z., Kemis, J. H., Kerby, R. L., Chen, G., Palloni, A., … in Herd, P. (2019). Close social relationships correlate with human gut microbiota composition. Scientific reports, 9(1), 1–10.
[16] Bercik, P., Denou, E., Collins, J., Jackson, W., Lu, J., Jury, J. … in Verdu, E. F. (2011). The intestinal microbiota affect central levels of brain-derived neurotropic factor and behavior in mice. Gastroenterology, 141(2), 599–609.
[17] Collins, S. M., Kassam, Z. in Bercik, P. (2013). The adoptive transfer of behavioral phenotype via the intestinal microbiota: experimental evidence and clinical implications. Current opinion in microbiology, 16(3), 240–245.
[18] De Palma, G., Lynch, M. D., Lu, J., Dang, V. T., Deng, Y., Jury, J., … in Pinto-Sanchez, M. I. (2017). Transplantation of fecal microbiota from patients with irritable bowel syndrome alters gut function and behavior in recipient mice. Science translational medicine, 9(379), 6397.
[19] Kelly, J. R., Borre, Y., O’Brien, C., Patterson, E., El Aidy, S., Deane, J., … in Hoban, A. E. (2016). Transferring the blues: depression-associated gut microbiota induces neurobehavioural changes in the rat. Journal of psychiatric research, 82(1), 109–118.
[20] Zheng, P., Zeng, B., Zhou, C., Liu, M., Fang, Z., Xu, X., … in Zhang, X. (2016). Gut microbiome remodeling induces depressive-like behaviors through a pathway mediated by the host’s metabolism. Molecular psychiatry, 21(6), 786–796.
[21] Proctor, L., LoTempio, J., Marquitz, A., Daschner, P.,  Xi Roberto, … in Caler, L. (2019). A review of 10 years of human microbiome research activities at the US National Institutes of Health. Microbiome, 7(1), 1–19.
[22] Alvaro, E., Andrieux, C., Rochet, V., Rigottier-Gois, L., Lepercq, P., Sutren, M., … in Doré, J. (2007). Composition and metabolism of the intestinal microbiota in consumers and non-consumers of yogurt. British journal of nutrition, 97(1), 126–133.
[23] Heiman, M. L. in Greenway, F. L. (2016). A healthy gastrointestinal microbiome is dependent on dietary diversity. Molecular metabolism, 5(5), 317–320.
[24] Palmnäs, M. S., Cowan, T. E., Bomhof, M. R., Su, J., Reimer, R. A., Vogel, H. J., … in Shearer, J. (2014). Low-dose aspartame consumption differentially affects gut microbiota-host metabolic interactions in the diet-induced obese rat. PloS one, 9(10), e109841.

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Iskreno sem hvaležna za opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVITE NAPAKO.

Besedila na spletni strani so vam za uporabo na razpolago pod licenco Creative Commons: Vsebine lahko kopirate in delite ter urejate, predelujete in vključujete v lastna dela pod pogojem priznanja in navedbe avtorstva (https://mceh.si).

 

Leave a Reply