Svetovni dan preprečevanja samomora

Leta 2002 sta Mednarodna zveza za preprečevanje samomora International Association for Suicide Prevention in Svetovna zdravstvena organizacija 10. september razglasili za svetovni dan preprečevanja samomora. Dan je namenjen posebej aktivnemu osveščanju in informiranju o varovalnih dejavnikih in dejavnikih tveganja samomorilnosti. Preventivne aktivnosti so izjemnega pomena, saj zaradi samomora na svetu vsako leto umre skoraj 800.000 ljudi in je samomor drugi najpogostejši vzrok smrti pri mladostnikih. V Sloveniji imamo vsako leto 300 žrtev samomora, kar je približno trikrat toliko kot žrtev prometnih nesreč. Kot na splošno eden od desetih najpogostejših vzrokov smrti predstavlja samomor kritični problem javnega zdravja. Kljub napredku, ki smo ga dosegli, ostaja stigmatizacija duševnih motenj še naprej glavni dejavnik, ki vam lahko preprečuje, da poiščete pomoč, če ste samomorilno ogroženi.

Samomor je pogojen z neznosno duševno stisko, ki je neredko posledica primarne duševne motnje. Najpogostejše stanje, ki je povezano s samomorom in je prisotno v vsaj polovici vseh primerov, pogosto pa ni diagnosticirano in ni zdravljeno, je klinična depresija. Če se nikoli niste spopadali s klinično depresijo in niste razmišljali o samomoru, si morda težko predstavljate intenzivnost stiske in obupa, katerih edina rešitev bi bila konec življenja. Če zbolite za klinično depresijo, ste nasprotno 25-krat bolj samomorilno ogroženi od splošne populacije. Med ključnimi opozorilnimi znaki samomorilne ogroženosti so predhodni poskusi samomora, distanciranje od družine in prijateljev, povečana zloraba psihoaktivnih substanc, nepremišljeno delovanje, preveč ali premalo spanja, govorjenje o samomoru ali o obremenjevanju drugih. Neposredni vzrok samomora pa je zmeraj neznosna duševna bolečina.

O samomoru se je oblikovalo veliko mitov, med katerimi je najhujša zmota, da lahko pogovarjanje o samomoru spodbudi uresničitev samomorilne namere. Zaradi strahu pred sprožanjem samomorilnega vedenja s pogovarjanjem o tem ste lahko v boju s samomorilnimi mislimi še huje izolirani, kar vas potiska v še globljo stisko. Če ste samomorilno ogroženi, potrebujete odprt pogovor o soočanju z obremenitvami in duševnimi bolečinami, pa tudi o svojih fantazijah samopoškodovanja, razmišljanju o smrti, načrtih samomorilnih dejanj. Če lahko tovrstno podporo pričakujete od svojih bližnjih, jim povejte o zmotni predpostavki, da vas bodo s pogovorom o samomoru, smrti in vaši stiski, spodbudili k samomorilnemu vedenju. Pojasnite, da bodo s tem ravno nasprotno, delovali preventivno in da pogovor potrebujete. Po pomoč se obrnite na organizacije, kot so spletna postaja Živ?Živ! in dežurne službe Samarijan (116 123) ali Telefon za otroke in mladostnike (116 111).

Pomembno vlogo v zdravljenju primarnih duševnih stisk, ki pogojujejo samomor, in pri zdravljenju samomorilnosti prevzemajo različne oblike psihoterapije. Med najpogostejšimi manualiziranimi psihoterapevtskimi pristopi, ki so v uporabi in kažejo pozitivne klinične izide, sta dialektična vedenjska psihoterapija in kognitivno-vedenjska psihoterapija.[1] Danes še nekoliko redkeje v uporabi, vendar tudi dolgoročno učinkovit pristop psihoterapevtske obravnave, ki vam bo pomagal pri soočanju s samomorilnostjo, sta psihoanalitična oz. psihodinamska psihoterapija.[2] Psihoterapevtsko zdravljenje je lahko zasnovano kot samostojna obravnavana in se osredotoča predvsem na simptom samomora, lahko pa zajema tudi obravnavo drugih vsebin. Psihodinamske oblike psihoterapije, ki jih v ta namen najpogosteje uporabljamo, sta na mentalizaciji temelječa psihoterapija in na transfer usmerjena psihoterapija.[3]

Psihoterapevtska obravnava vam bo pomagala pri zdravljenju kronične oz. dolgotrajne samomorilnosti. V primerih hude akutne ogroženosti potrebujete nujno hospitalizacijo in intenzivno bolnišnično zdravljenje. Nikdar ne omahujte in si v primerih resne akutne ogroženosti zagotovite takojšnjo pomoč, bodisi pri osebnem ali dežurnem zdravniku, ki vas bosta usmerila v psihiatrično obravnavo, bodisi s klicem reševalcev (112) ali neposredno v urgentnih psihiatričnih ambulantah. Urgentne psihiatrične ambulante so:

  •  v Ljubljani Urgentna psihiatrična ambulanta Center za izvenbolnišnično psihiatrijo v 5. nadstropju ljubljanske Poliklinike na Njegoševi cesti 4,
  • v Ljubljani Enota za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana na Grablovičeva 44b,
  • v Mariboru Urgentna psihiatrična ambulanta Univerzitetnega kliničnega centra na Ljubljanski ulici 5,
  • na Gorenjskem v Psihiatrični bolnišnici Begunje na naslovu Begunje na Gorenjskem 55,
  • v Prekmurju v Psihiatrični bolnišnici Ormož na Ptujski cesti 33,
  • na Savinjskem v Psihiatrični bolnišnici Vojnik na Celjski cesti 37 ter
  • na Primorskem v Psihiatrični bolnišnici Idrija na Poti Sv. Antona 49.

***

[1] Méndez-Bustos, P., Calati, R., Rubio-Ramírez, F., Olié, E., Courtet, P., in Lopez-Castroman, J. (2019). Effectiveness of psychotherapy on suicidal risk: a systematic review of observational studies. Frontiers in psychology, 10(1), 1-10.
[2] Briggs, S., Netuveli, G., Gould, N., Gkaravella, A., Gluckman, N. S., Kangogyere, P., … in Lindner, R. (2019). The effectiveness of psychoanalytic/psychodynamic psychotherapy for reducing suicide attempts and self-harm: systematic review and meta-analysis. The British journal of psychiatry, 214(6), 320-328.
[3] Plakun. E. M. (2018). Psychotherapy with suicidal patients part 1: expert consensus recommendations. Journal of psychiatric practice, 24(6), 420–423.

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Iskreno sem hvaležna za vsa opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVI NAPAKO.

 

Tags: dan preprečevanja samomora, preprečevanje samomora, preventiva samomor, samomor, samomor pomoč, samomor psihoterapija, samomorilnost, samomorilnost pomoč, samomorilnost psihoterapija, urgentna psihiatrična ambulanta, urgentna psihiatrična pomoč, urgentna psihiatrija, urgentne psihiatrične ambulante

Related Posts

by
Specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije in magistrandka psihoterapevtske znanosti. Psihoterapevtsko delo opravljam v Ambulanti Fakultete za psihoterapevtsko znanost USF in v Zasebni psihoterapevtski kliniki RRPI. E-pošta: malka.ceh@rrpi.si.
Previous Post Next Post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

0 shares

Malka Čeh

Magistrandka psihoterapevtske znanosti in specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije

Psihoterapevtsko delo od 2018 opravljam v fakultetni ambulanti Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda (FPZ SFU) ter od 2019 v zasebni specialistični kliniki Razvojno-raziskovalnega psihoterapevtskega inštituta FPRZ Moji supervizorji so doc. dr. Emil Benedik, klin. psih., mag. pth. Urška Battelino, pa. pth. in asist. Parov Anzelc, univ. dipl. fil.