Konfliktnost možganov

V psihoterapevtskem procesu med aktivnim samoraziskovanjem pogosto odkrivate in ozaveščate svoje subtilne notranje konflikte. Za samo izkušnjo konflikta s samim seboj, vam najbrž ni treba v psihoterapijo. Notranji ali intrapsihitčni konflikti, ki so posledica izključujočih se želja in potreb ter nasprotujočih si vrednot in norm, so del vašega vsakdanjega življenja. Včasih ste postavljeni pred odločanje med izključujočimi si možnostmi. V psihoterapiji konflikte le bolj aktivno iščemo in zato v večjem obsegu odkrivamo. Predvsem so takšni konflikti konflikti med racionalnim in čustvenim doživljanjem. Ni nenavadno, če se česa bojite, čeprav hkrati prav dobro veste, da je vaš strah neupravičen. Če se neupravičenosti zavedate, lahko poskušate čustvo ignorirati in vas jezi, ker ostaja. Z zavračanjem se čustvo lahko ne zmanjša, le vaše občutenje oz. zaznavanje čustva postaneta bolj difuzna. Ko ga skušate v psihoterapiji izostriti in ozavestiti, se ga lahko naprej branite. Težko se je soočiti s čustvi, ki jih ocenjujete kot iracionalne in ki so nenazadnje neprijetna. V psihoterapiji se tudi racionalno in situacijsko neutemeljena čustva učimo prepoznavat, sprejemat, jih podoživet, izživet, razumet. Delamo s predpostavko, da jih tako postopoma pomirjamo.

Ker ste v vsakdanji drži ujeti v iluzijo enosti in enotnosti vašega bitja, vas lahko preseneti, ko včasih ravnate popolnoma v nasprotju s tem, kar veste. Mogoče živite nezdravo, čeprav vsaj približno dobro veste, kakšen je zdrav življenjski slog. Lahko vztrajate v odnosih in navadah, ki vam škodijo. Ujezite se zaradi nepomembne malenkosti, žalostni je brez jasnega razloga ali se bojite situacije, ki ne predstavlja nobene realne grožnje. Soočanje s takšnimi razglašenostmi in razdvojenostmi vam lahko vzbuja neprijetne občutke. Lahko ste zaradi njih kdaj nestrpni do sami sebe ali imate občutek ujetosti v samosabotaže. Iluzija enosti v takšnih situacijah razpade in namesto te začnete zaznavati svojo notranjo razdvojenost. Zdi se vam, da so vam nekateri vaši lastni deli tuji, saj sledijo neki drugi in nezavedni volji. Normalno je, če vas to frustrira. Simbol svojega zaznavanja prisotnosti različnih subjektov znotraj vašega bitja najdete v upodobitvam prepirov med srcem in možgani. V resnici pa so v medsebojnem konfliktu različni deli vaših možganov.

Struktura vaših možganov odraža filogenetski razvoj. To pomeni, da so vaši možgani sestavljeni v plasteh po vrstnem redu, v kakršnem so se plasti možganov razvijale skozi evolucijo. Ne samo to, v istem vrstnem redu, kot so se človeški možgani razvijali skozi evolucijo, se vaši možgani razvijajo tudi od vašega spočetja do poznih 20. let. Vaši možgani so sestavljeni tako, da se najgloblje v notranjosti nahajajo najstarejše strukture. Te strukture so se prve razvile v evoluciji in hkrati so se prve oblikovale po vašem spočetju. Najstarejše področje sestavljajo deli možganskega debla. Arhitektura vašega možganskega debla je določena filogenetsko, kar pomeni, da okoliščine zelo malo vplivajo na samo sestavo. Na nasprotnem koncu, najbolj na površini oz. v možganski skorji se nahajajo najkasneje razvita področja. Ta plast je praktično v celoti rezultat vaših življenjskih okoliščin in izkušenj. Če ste od rojstva slepi, na primer na površini možganov ne razvijete centra za vid, ker vaše življenjske okoliščine ne spodbudijo razvoja takšnega področja. Razvoj vseh vmesnih plasti vaših možganov je bolj ali manj določen filogenetsko in genetsko tem bolj ali manj pogojen z vašimi izkušnjami.

S tem, ko je del arhitekture možganov vnaprej določen, del manj vnaprej določen in del sploh ne vnaprej določen, lahko vaši možgani na eni strani zagotavljajo popolnoma nemoteno opravljanje osnovnih življenjskih funkcij, na drugi strani pa ste se lahko prilagodili delovanju v natanko takšnem okolju, v kakršnega ste se rodili.

Ker so se človeški možgani razvijali iz možganov prednikov, si najstarejše plasti delimo z največ drugimi vrstami. Najmlajši del možganov oz. najbolj zunanje plasti, obsežni deli neokorteksa, pa so specifični za človeško vrsto. Za vaše možgane zaradi tega poenostavljeno govorimo, da so sestavljeni iz možganov kuščarja, možganov sesalca in človeškega preostanka:

  • Najstarejši, plazilski ali kuščarski del vaših možganov, sestavljata možgansko deblo in mali možgani. Te plazilske nevronske mreže nadzorujejo vitalne funkcije, kot so srčni utrip, dihanje, telesna temperatura, ravnotežje in osnovna čustva: radovednost, strah, jeza, žalost, nego, strast, igrivost. Ta možganska področja so robustna ter delujejo izjemno zanesljivo, saj zagotavljajo osnovno preživetje. Posledično je njihovo delovanje kompulzivno in rigidno in vse te procese, na primer tudi primarna čustva, zelo težko zavestno nadzorujete.
  • Naslednje plasti, limbični deli možganov, se v evolucijskem drevesu pojavijo pri prvih sesalcih. Ključna pridobitev te razvojne plasti možganov je beleženje prijetnih in neprijetnih izkušenj v spominu. To omogoča čustveno učenje in ta del možganov se deloma že oblikuje glede na vaše življenjske okoliščine. Glavne strukture limbičnih možganov so hipokampus, amigdala, hipotalamus. Limbični možgani so sedež vašega nezavednega presojanja, ki temelji zlasti na vaših zgodnjih izkušnjah. Okolje, v katerega se rodite in v katerem odraščate, ima zato tako močan vpliv na vaše čustvovanje, mišljenje, vedenje.
  • Neokorteks oz. najvišja plast vaših možganov pa procesira abstraktno razmišljanje, zavest, jezik in druge višje kognitivne funkcije. Ti deli so izjemno plastični in zato imate na tem področju praktično neskončne zmožnosti učenja.

Ti različni deli vaših možganov, od katerih se nekateri sploh ne prilagajajo vašemu življenjskemu okolju, drugi pa se oblikujejo izključno glede na okolje, poskušajo v praksi sodelovati. Rezultate lahko spremljate v živo. 😉 Ko se možgani razvijajo, najprej starejše strukture omogočajo in usmerjajo razvoj mlajših. Ko se mlajše strukture razvijejo, pa poskušajo te glede na naučeno obvladovati vpliv starejših struktur. Mlajše strukture imajo bistveno večjo kapaciteto prilagajanja in učenja, vendar delujejo počasneje in so manj zanesljive. Ko ste obremenjeni zaradi teh osnovnih značilnosti procesiranje in odzivanje prevzemajo starejše strukture. Delujejo bolj zanesljivo in hitreje, ampak tudi rigidno in avtomatsko brez ozira na to, kar ste se naučili. Do konflikta prihaja predvsem, ko skušajo situacijo obvladovati vse strukture hkrati in situacijo vsaka oceni drugače. Vaša najstarejša možganska središča pri tem sploh niso prilagojena številnim novim okoliščinam, na primer stalni dostopnosti hrane. Srednje stara možganska središča niso nujno sinhronizirana z vašo starostjo in reagirate tako, kot bi bilo za vsa najbolje, ko ste bili stari sedem let. Najmlajša možganska središča pa to delovanje spremljajo z vidika aktualne točke vašega življenja in izgubljajo potrpljenje.

En vidik psihoterapevtskih ciljev je postopna sinhronizacija različnih ravni delovanja vaših možganov. Velik del te naloge opravljamo že na ta način, da se vam s perspektive višjih možganskih plasti, iz katerih izhajata zavedanje in jezik, odpira vpogled v vsebino in delovanje nižjih plasti. Če razumete svoje doživljanje, vas lahko to do neke mere pomirja in ga lažje sprejemate. Z implicitnim delovanjem tudi počasi in nadzorovano preoblikujemo delovanje srednjih plasti, tako da niso več samo neposredni odtis vaših zgodnjih življenjskih izkušenj. Do neke omejene mere lahko vplivamo tudi na najstarejše in najgloblje strukture, ki procesirajo primarna čustva. V tem zahtevnem procesu lovimo ravnotežje med spodbujanjem in pomirjanjem delovanja različnih ravni. To je zmeraj naporno delo, vendar prinaša dragocene izide.

***

Mc Gill, C. (2019). The Brain from top to the bottom. Pridobljeno z https://thebrain.mcgill.ca/flash/d/d_05/d_05_cr/d_05_cr_her/d_05_cr_her.html.
Krubitzer, L., Campi, K. L., & Cooke, D. F. (2011). All rodents are not the same: a modern synthesis of cortical organization. Brain, behavior and evolution, 78(1), 51-93.

. . .

Vsebine na spletni strani niso recenzirane in lektorirane. Iskreno sem hvaležna za vsa opozorila na vsebinske nejasnosti in nedoslednosti, dvomljive ali zmotne trditve ter slogovne in pravopisne napake. PRIJAVI NAPAKO.

 

Tags: kako se možgani učijo, kako so sestavljeni možgani, kje so v možganih čustva, kuščarski možgani, limbični možgani, plazilski možgani, psihoterapija, samosabotaža, samosabotiranje, zakaj je tako težko obvladovati čustva

Related Posts

by
Specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije in magistrandka psihoterapevtske znanosti. Psihoterapevtsko delo opravljam v Ambulanti Fakultete za psihoterapevtsko znanost USF in v Zasebni psihoterapevtski kliniki RRPI. E-pošta: malka.ceh@rrpi.si.
Previous Post Next Post
0 shares

Malka Čeh

Magistrandka psihoterapevtske znanosti in specializantka nevro/psihoanalitične psihoterapije

Psihoterapevtsko delo od 2018 opravljam v fakultetni ambulanti Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda (FPZ SFU) ter od 2019 v zasebni specialistični kliniki Razvojno-raziskovalnega psihoterapevtskega inštituta FPRZ Moji supervizorji so doc. dr. Emil Benedik, klin. psih., mag. pth. Urška Battelino, pa. pth. in asist. Parov Anzelc, univ. dipl. fil.